Avgusta še zadnjič posejemo nadzemno kolerabico. Izberemo dan, ugoden za list.
7. 8. 2018 | Besedilo: Jerneja Jošar | Fotografije: Jerneja Jošar
Kolumna Jerneje Jošar: Priprava vrta na počitnice
7. 8. 2018 | Besedilo: Jerneja Jošar | Fotografije: Jerneja Jošar
Kako čas beži! Dva tedna, odkar sem nazadnje delila svoje vrtnarske izkušnje z vami, sta minila, kot bi trenil. In marsikaj se je zgodilo v teh dneh. Tudi moj, sicer kratki, ampak več kot zaslužen oddih se je zgodil, daleč dol na morju. Ja, potrebujem morje. In sonce. In tišino. In vonj borovcev. Vonj soli, alg - morja. Vonj rožmarina, sivke, suhocvetnice. Da si oddahnejo tudi možgani. Prekratko je bilo, ampak ne zato, ker ne bi mogla pustiti svojega vrta za dalj časa samega, ampak zaradi drugih obveznosti. Ja, moj vrt je zelo ubogljiv in samostojen »otrok«. Vendar se to ni zgodilo samo od sebe.
Postaviti je treba dobre temelje
Da bo vrt deloval bolj ali manj samostojno, pa ne samo, ko smo na počitnicah, moramo dobro pripraviti temelje. Začne se pri skrbi za tla.
Pred daljšim odhodom ne sejemo, saj seme potrebuje za dober vznik stalno vlago.
Tla, ki vsebujejo veliko humusa, so rahla, dobro zadržujejo vodo in hranila, ter so polna organizmov, ki so med drugim marljivi delavci v tovarni humusa. Zato je tudi zanje treba dobro poskrbeti in jih ne uničevati. Talnim organizmom omogočamo ugodne razmere za razmnoževanje in rast. Več jih bo, več humusa bo v tleh, rahlejša in rodovitnejša bodo tla, vodni režim bo izboljšan, rastline pa močne in zdrave. Količina humusa se bo z leti večala in potrebe po gnojenju in zalivanju bodo vedno manjše.
Kako skrbimo za tla
- Najprej uredimo stalne potke med gredicami, da ne hodimo po gredah, saj s tem kvarimo teksturo tal, ki so zato zbita.
- Gnojimo s kompostom, rastlinskimi tekočimi gnojili ali dobro uležanim hlevskim gnojem iz ekoloških kmetij ter bogatimo in rahljamo tla z rastlinami za zeleni podor.
- Ne obračamo zemlje, ampak jo samo globoko rahljamo z vilami ali podobnimi pripomočki.
- Tla zastiramo. Če jih ne pokrivajo rastline, ki jih gojimo, jih zastremo z eno od organskih zastirk. Tako bodo zavarovana pred zunanjimi vplivi – padavinami, vetrom, soncem, zaradi katerih se zbijajo in izsušujejo. Zato bodo ostala rahla, manj bo treba zalivati, hkrati pa bo zastirka preprečila tudi rast plevela.
!!galerija!!
Pred odhodom na počitnice vrt dobro zalijemo in poberemo pridelke.
Pravilno zalivamo
Brž ko nastopijo visoke temperature, vrtičkarji poprimejo za zalivalke in zalivalne cevi. Vsak dan zjutraj in/ali zvečer se ponovi ista zgodba. Z vsakodnevnim zalivanjem pa si pravzaprav delajo medvedjo uslugo. To zalivanje namreč traja premalo časa – prst je namočena samo na površini, pa še ta voda hitro izhlapi, če je vroče, tla pa nezastrta. Ker je venomer vlažen samo vrhnji del tal, rastline razvijejo plitek koreninski sistem, saj korenine rastejo tam, kjer je vlaga. Zato niso sposobne črpati zalog vode iz globine. Kar seveda pomeni samo eno: rastline so odvisne od vsakodnevnega obroka vode. Kako naj potem gremo na dopust, ne da bi nam kdo zalival vrt? Saj še dva ni ne moremo manjkati v teh vročih in sušnih poletjih! Zato od začetka pomladi, ko začnemo saditi in sejati rastline, zalivajmo redko, pa tedaj obilno. Tudi poleti! Zalivamo tako dolgo, da so tla prepojena z vodo do globine 20 cm. Na začetku, ko še ne bomo imeli pravega občutka, kako dolgo mora trajati zalivanje, čez nekaj časa z motiko ali lopato zarežemo v tla in preverimo globino navlaženosti. Res je, da pri velikih vrtovih takšno zalivanje lahko traja tudi uro. Ampak potem pa vsaj teden dni ne bo treba poseči po zalivalki. In če med tem pade še kaj dežja, bo ta čas še daljši.
Kaj postorim na vrtu, preden jo mahnem na počitnice
- Pregledam vrt in v primeru pojava bolezni ali škodljivcev uporabim ekološka sredstva za zaščito rastlin.
- Preventivno poškropim z naravnimi pripravki za krepitev rastlin.
- Rastline, ki potrebujejo več hranil, pognojim z doma pripravljenim tekočim gnojilom.
- Obnovim organsko zastirko, da je debela okoli pet centimetrov.
- Poberem vse plodove, da ne bodo propadli med tem, ko me ne bo, s tem pa tudi omogočim nastajanje novih (bučke, kumare, fižol ...). Presežke shranim za ozimnico ali podarim.
- Vrt pred odhodom obilno zalijem.
Tik pred daljšo odsotnostjo ne sejem, saj seme za dobro kalitev potrebuje venomer vlažno posteljico in še kasneje redno oskrbo z vodo, dokler rastline ne razvijejo dobrega koreninskega sistema.
Prijateljev in sosedov ne obremenjujem z zalivanjem, prosim pa jih, da pobirajo pridelek in uživajo v dobrotah.
In kaj me čaka v prihodnjih dneh?
Še vedno sejanje in sajenje. Prav veselim se že. Tukaj je koledarček avgustovskih opravil, da tudi vi česa ne pozabite.
Sladki komarček je prava gurmanska poslastica. Ne pozabite ga posaditi.
Setev
Korenina: korenje, rdeča pesa, črna redkev, redkvica
List: nadzemna kolerabica, radič za rezanje, rukola, špinača, blitva, motovilec, solata
Plod: grah nizki, nizki fižol
Presajanje
Korenina: pozna koleraba
List: pozno zelje, endivija, radič, zimski por, sladki komarček