Koprive: kdaj jih nabiramo, kateri deli so užitni in komu lahko tudi škodijo

Kopriva je ena tistih rastlin, ki smo jo številni najprej občutili na koži, šele potem pa odkrili, kako izjemno uporabna je. A prav zato, ker je tako domača in razširjena, jo pogosto jemljemo preveč lahkotno. Nikakor namreč ni vseeno, kdaj jo naberemo, kateri del uporabimo, kako jo pripravimo in komu jo lahko ponudimo.

Kdaj nabiramo koprive?

Kot piše v zeliščarskih knjigah, so za prehrano najboljše mlade spomladanske koprive, natančneje mladi vršički in nežni zgornji listi, nabrani še preden rastlina zacveti. Po cvetenju zeleni deli namreč postanejo trši, bolj vlaknati in manj prijetnega okusa, zato je prav zdaj pravi čas za nabiranje njenih listov. 

Vendar pa to nikakor ne pomeni, da po cvetenju kopriva ni užitna. Strokovnjaki namreč navajajo, da so poleg mladih listov in vršičkov v zeliščarstvu užitne tudi korenine, semena in njena stebla. 

V zeliščarstvu se uporablja tudi korenina koprive, predvsem za lajšanje težav s prostato. Foto Lipatova Maryna/Shutterstock

Zakaj jih sploh nabiramo?

Koprivo nabiramo iz več razlogov. Prvi je kulinarični: iz nje pripravljamo juhe, priloge, pite, zeliščne namaze, pesto in čaje, drugi pa je njena tradicionalna zeliščarska raba. Evropska agencija za zdravila koprivno zel namreč uvršča med tradicionalne zeliščne pripravke za blažje težave s sečili, za manjše sklepne bolečine in pri seboroičnih stanjih kože, zel oziroma list pa se uporablja tudi kot podpora pri zdravljenju artritisa, artroz in revmatičnih težav ter za povečanje izločanja vode pri vnetnih težavah spodnjih sečil.

Kako jih pravilno pripravimo?

Tu je najpomembnejše pravilo: kopriv ne jemo kot navadne surove listnate zelenjave. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da ožigalne dlačice vsebujejo snovi, ki povzročajo pekoč občutek in v nekaterih primerih celo mehurje, zato jih je treba pred uporabo ustrezno obdelati.

PREBERITE ŠE: Koprive v kremni omaki

Najbolj klasičen postopek je blanširanje, saj za uničenje ožigalnih dlačic (trihomov) zadostuje že 1,5 do 2 minuti v vreli vodi. Druga možnost je sušenje, ki prav tako onemogoči pekoč učinek dlačic, tako pripravljene pa jih nato lahko uporabimo v juhi, piti, rižoti, omaki, pestu ali kot nadev.

Za uporabo v kuhinji so najboljši mladi listi in vršički. Foto Nataliia Sirobaba/Shutterstock

Česa ne smemo početi?

Pri koprivah se največ napak zgodi prav zato, ker jih ljudje dojemajo kot nekaj povsem varnega, a to ni čisto res.

1. Prva napaka, ki jo lahko naredimo je, da jih nabiramo z golimi rokami. Namesto tega se jih raje lotimo z rokavicami in dolgimi rokavi in se na ta način izognemo neprijetnim reakcijam na koži.

2. Kopriv nikar ne nabirajmo na sumljivih lokacijah. Kopriva je rastlina, ki lahko iz onesnaženih tal kopiči težke kovine, zato kopriv ne nabiramo ob prometnicah, industrijskih conah, na nasutjih, ob odlagališčih ali na zemljiščih z neznano zgodovino škropljenja.

3. Kot je zaslediti v strokovni literaturi, prav tako ni smiselno improvizirati s pripravki v olju, ki jih hranimo dlje časa (kot je na primer pesto), saj so raziskovalci Oregon State University opozorili na tveganje za razvoj nevarnih bakterij (npr. Clostridium botulinum) v nizkokislinskih živilih v olju. Tako pripravljeno koprivo je po njihovih smernicah veliko bolje hraniti kratek čas v hladilniku ali pa v zamrzovalniku.

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Rižota s koprivami

Komu lahko koprive škodijo?

Če govorimo o občasni kulinarični uporabi dobro toplotno obdelanih mladih listov, se pri večini zdravih ljudi težav ne pričakuje. Previdnost pa je potrebna pri zeliščnih pripravkih, čajih, tinkturah, sokovih in prehranskih dopolnilih, saj opozorila pogosto navajajo, da varnost uporabe v nosečnosti in med dojenjem ni bila ustrezno ugotovljena. Prav zato uporaba v teh obdobjih ni priporočljiva, uživanje se prav tako odsvetuje bolnikom z ledvičnimi in srčnimi težavami.

Med neželenimi učinki strokovna literatura sicer navaja tudi slabost, bruhanje, drisko, alergijsko srbečico, izpuščaj in koprivnico. Nekateri viri pa opozarjajo še na možne interakcije pri sočasni uporabi z diuretiki in zdravili za zniževanje krvnega tlaka ter na pojav hipoglikemije pri uporabniku zeliščnega pripravka s koprivo. To pomeni, da morajo biti še posebej previdni ljudje z nižjim krvnim tlakom, tisti, ki jemljejo diuretike, antihipertenzive, ter ljudje s sladkorno boleznijo ali nestabilnim krvnim sladkorjem.