Divji kostanj: ni užiten, lahko pa iz njega pripravite pralni prašek

Ko se začne kostanjeva sezona, malokdo pomisli na divji kostanj, ker so nas kakopak že od malega učili, da so njegovi plodovi strupeni in da jih ne smemo zamenjati za tiste s kosmatim repkom, ki padejo z dreves pravega kostanja. Otroci iz njega sicer radi ustvarjajo jesenske figurice, a odrasli divji kostanj, ki mu pravimo tudi konjski kostanj (po njegovem latinskem imenu Aesculus hippocastanum, saj so z njim lajšali kašelj in astmatičnost konj) radi ignoriramo, čeprav je zelo zdrav in raste povsod po Sloveniji. 

Divji kostanj je doma na Balkanu in se je šele v 16. stoletju razširil v Srednjo Evropo, ko ga je francoski zdravnik in pionir botanike Carolus Clusius (znan po tem, da je v Evropo pripeljal tulipane in krompir) dobil v dar od turškega sultana in ga leta 1576 posadil v parku dunajskega kraljevega dvora.

Ker zraste zelo visoko (do 40 metrov) in pokončno, živi do 250 let, lepo cveti ter ima bogato razvejano krošnjo, ki v vročih mesecih nudi prijetno senco, je postal priljubljeno okrasno drevo v mestih in parkih po vsem svetu. 

Z užitnim kostanjem divji nima skoraj nič skupnega, razen tega, da so plodovi obeh temno rjavi, podobne velikosti in oblike, imajo na zgornjem delu svetlo rjavo oko ter se skrivajo v ježici. Botanično si nista v sorodu, saj užitni ali pravi kostanj oziroma maroni (Castanea vesca/sativa) spadajo v družino bukev, divji kostanj pa med sapindovke, ki so znane po tem, da vsebujejo strupene saponine. 

Čeprav plodove divjega kostanja nekatere živali rade jedo (sploh divjad, kot so jeleni, srne in divji prašiči), so ljudje hitro ugotovili, da zanje niso užitni. So pa našli načine, da to mogočno drevo izkoristijo v druge praktične namene.

Njegov les sicer ni posebej cenjen in se ga uporablja le za kurjavo ali rezbarjenje, ker je tako mehek, vendar pa se da tako iz plodov, kot listov, cvetov in lubja narediti zdravilne pripravke, ki blažijo najrazličnejše tegobe. 

...

Strupeni in hkrati zdravilni saponini

Omenili smo saponine, in ti so ene izmed snovi, ki delajo divji kostanj tako zdravilen. Nahajajo se predvsem v plodovih tega drevesa, najpomembnejši med njimi pa je beta-escin, mešanica triterpenskih saponinov, ki dokazano vpliva na žilni sistem. 

Escin krepi tonus venskih sten, zmanjšuje krhkost in prepustnost kapilar ter s tem preprečuje prekomerno iztekanje tekočine v tkivo. Posledično zmanjšuje otekline, izboljšuje prekrvavitev in pospeši presnovo v predelih telesa, kar zelo pomaga pri kronični venski insufienci, zato farmacevtska industrija iz izvlečkov divjega kostanja že lep čas izdeluje zdravila za to zdravstveno stanje. 

Zdravila na osnovi escina so pogosto priporočena tudi kot dopolnitev kompresijskemu zdravljenju krčnih žil, pri katerem se uporabljajo elastični povoji ali kompresijske nogavice. Poleg tega divji kostanj pospešuje odpravljanje podplutb, nastalih po udarcih ali medicinskih posegih, kot so infuzije in injekcije.

Pripravki z divjim kostanjem so na voljo za zunanjo uporabo v obliki gelov, krem in mazil, ki se nanašajo neposredno na kožo, ter za notranjo uporabo v obliki tablet, kapsul ali kapljic. Tako naravna kot sodobna fitoterapija izvlečke divjega kostanja prepoznava kot dragoceno pomoč pri žilnih težavah, dobrodošel pa je tudi, če teh težav nimate, a si po napornih delovnih dnevih želite lajšati občutek utrujenih in težkih nog. 

PREBERITE ŠE -> Vse to so zdravilni učinki kostanja in kako ga pripraviti, da ne napenja

Divji kostanj naj bi uničeval rakave celice in zmanjševal tumorje 

Divji kostanj pa ni le zaveznik proti krčnim žilam. Poleg saponinov vsebuje tudi flavonoide (npr. kvercetin, kemferol), čreslovine, sterole ipd., ki delujejo antioksidativno in ščitijo tkiva našega organizma. Pripravki iz divjega kostanja pomagajo denimo pri hemoroidih, saj učinkujejo adstringentno (krčijo tkivo) in blažijo bolečino.

V medicinski literaturi se divji kostanj omenja tudi kot pomoč pri krvavitvah iz maternice, vaginalnih in črevesnih katarjih, kroničnem bronhitisu, epilepsiji, migreni ali vrtoglavici. Včasih je bil celo sestavina praškov proti nahodu za zdravljenje nosnih polipov.

Sodobne raziskave in izkušnje kažejo še, da divji kostanj preprečuje krče v nogah, zmanjšuje in preprečuje vnetja v telesu, pomaga pri preprečevanju diareje, študije pa so celo razkrile njegovo protirakavo delovanje, saj naj bi uničeval rakaste celice in zmanjševal tumorje. 

PREBERITE ŠE -> Koliko letos stane kilogram kostanja (in kje ga lahko dobimo najceneje)

Nekateri strokovnjaki divji kostanj priporočajo tudi za povečanje plodnosti, a tu velja še posebej velika previdnost in obvezen posvet z zdravnikom. S specialistom se pred uporabo pripravkov iz divjega kostanja posvetujte tudi, če jemljete zdravila proti strjevanju krvi, saj lahko ta rastlina poveča tveganje za krvavitve. 

Čeprav smo našteli ogromno njegovih zdravilnih učinkov, ne pozabite, da so plodovi divjega kostanja strupeni, zato jih nikoli ne smemo uživati neposredno. Raje posezite po standardiziranih pripravkih v obliki kapsul, tablet, kapljic ali gelov, ki jih je danes na voljo ogromno, omogočajo pa varno in učinkovito uporabo. 

...

Kako si iz divjega kostanja sami izdelamo zdravilne pripravke 

Če prisegate na domače arcnije, obstaja tudi nekaj preprostih receptov za blagodejne pripravke iz divjega kostanja. 

Čaj

Iz listov, cvetov ali skorje lahko pripravite zdravilni čaj, ki lajša kašelj in pomaga pri vnetjih dihal ter razstrupljanju. Skuhate ga tako, da posušene liste, cvetove ali skorjo prelijete z vrelo vodo, pustite stati 10 minut in precedite. Po želji lahko napitek tudi sladkate z medom.  

Kopel

Če vas daje revma, putika, imate bolečine v hrbtenici ali hemeroide, si pripravite kopel iz plodov in listov divjega kostanja. Plodove narežite na manjše kose, liste pa natrgajte in oboje stresite v lonec z nekaj vode. Kuhajte tako dolgo, da nastane gosta zmes, jo precedite in vlijte v kad s toplo vodo. V takšni kopeli se namakajte do 20 minut, pomagala bo tudi pri oteklinah in utrujenih nogah. 

PREBERITE ŠE -> Koliko kostanja smete nabrati? Kaj pravi zakon in kje ga najdete največ

Milo, šampon in prašek za perilo 

Iz prevretih plodov divjega kostanja lahko izdelamo tudi učinkovito čistilno sredstvo, saj vsebuje naravne penilce saponine. Pripravimo ga tako, da vsaj 20 plodov razrežemo na četrtine in jih 30 minut kuhamo v pol litra vrele vode. Nastalo mlečno tekočino precedimo in jo lahko uporabimo za umivanje rok, las ali celo kot prašek za perilo. 

Če ji boste dodali zmleta lanena semena, boste dobili gelasto teksturo tekočega mila, ki je uporabna za umivanje rok, za pranje perila pa v predalček pralnega stroja preprosto zlijte samo precejeno tekočino in operite perilo kot običajno.

Ta naravni pralni prašek se dobro obnese pri čiščenju belega perila, za temnejša oblačila pa je bolje, da ga še nekoliko razredčite, saj lahko obledi njihovo barvo. 

Tekoče milo in prašek nimata dolgega roka uporabe, zato se priporoča, da ju uporabite v enem tednu, na zalogo pa ju lahko izdelate, če ju boste zamrznili v manjše modelčke ali vrečice in sproti jemali iz zamrzovalnika.

Obstaja še ena rešitev, in sicer lahko divje kostanje posušite v pečici (narezane ali olupljene), ter jih shranite v dobro zaprto posodo (cele ali zmlete v moko), iz katere lahko potem vse leto sproti kuhate sveže milo ali prašek.  

PREBERITE ŠE -> Tako zarežemo kostanj na čim bolj enostaven način, ki prepreči, da bi se poškodovali (VIDEO)

Tinktura, masažno olje in mazilo 

Pri revmi, težavah z žilami in udarninah pomagajo tudi topični domači pripravki iz divjega kostanja. Iz moke plodov divjega kostanja (ki jo pripravimo z zgoraj omenjenim sušenje v pečici), pšenične moke (1:1) in kisa si lahko zmešamo maso za zdravilne obloge, ki blažijo zvine, zlome, ozebline, utrujene noge in krčne žile. 

Če narezane plodove (okrog 20) dva tedna v temi maceriramo enemu litru 70-odstotnega alkohola v alkoholu, bomo dobili tinkturo, ki jo razredčeno z vodo (1:1) lahko uporabljamo pri oteklinah in vnetih žilah, vendar samo na koži, ki ni poškodovana, in kratek čas, saj alkohol v njej draži povrhnjico. 

...

Za dolgotrajno nego in pomoč pri žilnih težavah je bolj priporočljiva uporaba domačega mazila, ki ga izdelamo tako, da 200 g narezanih plodov popražimo v 400 g palmine masti, precedimo in nato zmešamo s stopljeno mešanico 100 g čebeljega voska, 2 dl oljčnega in 2 dl mandljevega olja.