Rastline, ki jih imamo okoli hiše, pa sploh ne vemo, da so užitne

V času, ko vrtovi oživijo in se travniki obarvajo zeleno, večina pozornosti ostaja usmerjene v sajenje in nego gojenih rastlin. A prav v tem obdobju - od maja do začetka poletja - se okoli nas pojavi še en, pogosto spregledan svet: svet divjih rastlin, ki niso le del narave, temveč tudi del naše prehranske dediščine.

Med okrasom in hrano: kapucinka 

Kapucinka je ena tistih rastlin, ki jih pogosto gojimo zaradi barve. Njeni bogati živo oranžni in rumeni cvetovi poleti krasijo številne vrtove in balkone, a mnogi ne vedno, da njena vrednost ni zgolj estetska.

Gre namreč za rastlino, ki je skoraj v celoti užitna. Njeni listi in cvetovi imajo rahlo pikanten, skoraj gorčičen okus, zato se odlično podajo v sveže solate, sendviče ali kot dekoracija krožnikov.

Kapucinke rastlejo na številnih vrtovih, vendar so njihove kulinarične prednnosti pogosto spregledane. Foto Edita Medeina/Shutterstock

Drevo, ki ni le za senco: lipa 

Lipa ima v slovenskem prostoru simbolni pomen, saj jo povezujemo s tradicijo, nacionalnostjo, senco in čajem iz cvetov. A manj znano je, da so užitni tudi njeni mladi listi.

Spomladi in v začetku poletja, ko so listi še mehki in svetlo zeleni, jih namreč lahko uporabimo kot nežno, blago osnovo za solate. Okus je nevtralen, rahlo sladkast, tekstura pa prijetna in mehka. V evropski etnobotanični literaturi je uporaba lipovih listov kot hrane dobro dokumentirana, čeprav danes skoraj pozabljena.

Pri lipi niso užitni le njeni cvetovi, ampak tudi mladi listi. Foto Ganjalex/Shutterstock

Travnik kot shramba: marjetice 

Marjetice so ena najbolj prepoznavnih travniških rastlin in hkrati ena najbolj spregledanih. Mnogi namreč ne vedno, da njihovi cvetovi niso le lepi, temveč tudi užitni. Uporabimo jih lahko kot dekoracijo jedi, v solatah ali kot dodatek k hladnim jedem, kjer s svojo nežno aromo in rahlo grenkobo dopolnijo okus. Tudi mladi listi so užitni, čeprav nekoliko manj izraziti in jih lahko dodamo svežim pomladnim solatam.

Tudi marjetice lahko vključimo v svoje krožnike. Foto Valeriasal/Shutterstock

Rastlina, ki jo poznamo, a je ne izkoristimo v celoti: regrat

Regrat je verjetno najbolj znana užitna samonikla rastlina v Sloveniji, vendar ga kljub temu večinoma uporabljamo precej enolično - kot solato. V resnici je užitna celotna rastlina - od listov in cvetov do korenine. Cvetove lahko uporabimo za sirupe ali ocvrtke, korenino pa po praženju kot nadomestek kave. Poleg tega vsebuje vitamine A, C in K ter pomembne minerale.

V naši okolici je veliko rastlin, ki jih lahko vključimo v svoje dnevne jedilnike. Foto Dusan Zidar/Shutterstock

Zakaj smo to znanje izgubili?

Etnobotanične raziskave kažejo, da je bilo znanje o užitnih samoniklih rastlinah v preteklosti bistveno bolj razširjeno, danes pa številne od teh rastlin obravnavamo kot plevel ali jih sploh ne opazimo.

Razlogi so različni: spremembe življenjskega sloga, dostopnost hrane, pa tudi prekinjen prenos znanja med generacijami. A prav v zadnjih letih se zanimanje za nabiralništvo znova povečuje, tudi zaradi želje po bolj lokalni, sezonski in trajnostni prehrani.

Ste vedeli, da so tulipani užitni? Audrey Hepburn jih je jedla za preživetje, danes so delikatesa