Temperature zraka v prvih marčnih dneh so postale prav pomladanske in tudi tisti, ki dogajanja na vrtovih, parkih in v naravi ne spremljajo vsak dan od blizu, opažajo očitna znamenja, da se je vegetacija, ali po domače sezona rasti, začela. Pa ne mislimo samo na znanilce pomladi, kot so zvončki, trobentice in žafrani. Odpirajo se cvetni in listni popki najzgodnejših grmovnic, začele so odganjati vrtnice, brsti sadnega drevja so začeli nabrekati. Največ dela bomo imeli ta mesec v sadovnjaku in na trati, ki bo prav zaživela šele, ko bomo prijeli v roke grablje. S prekopavanjem gredic se v začetku marca še ne mudi zelo, je pa skrajni čas, da naredimo načrt za letošnjo razporeditev vrtnin na gredicah. Ravnamo se po priporočenem kolobarju, na kar mnogi vrtičkarji radi pozabijo, takoj ko se jim zazdi, da je napočil čas za prve setve.

 Sadovnjak

Če nameravamo saditi novo sadno drevje in grmičasto jagodičevje, najprej pripravimo sadilne jame, organsko in mineralno gnojilo, šele potem se odpravimo v drevesnico po sadike. Posebej tiste, ki imajo gole korenine, posadimo čim prej, na sajenje lahko čakajo le tiste, ki so posajene v loncu. V vsakem primeru pa jih je dobro posaditi, dokler se ne olistajo, saj se pozneje hitreje izsušujejo. Ob sajenju, po njem pa tedensko jih obilno zalijemo – to splošno priporočilo je še toliko pomembnejše, ker imamo letos opraviti s pomladansko sušo. Poleg tega okopljemo in očistimo kolobar pod krošnjo obstoječih dreves. Dognojevanje, posebej z namenskimi mineralnimi gnojili, je najbolj priporočljivo pred dežjem.

Od sadnih vrst najprej obrežemo trto in kivi. To lahko počnemo od februarja naprej, če tega še nismo storili, ne bo nič zamujenega do aprila. Bosta pa kivi in trta iz reznih mest obilneje solzila kot   v obdobju mirovanja, vendar jima to ne bo pretirano škodilo. Čim prej obrežemo ribez, kosmulje, pa tudi drugo jagodičje in odstranimo suho listje pri jagodah (nujno s škarjami – ne vlečemo).

Čeprav poklicni sadjarji opravijo  spomladansko rez sadnih dreves ponekod že pozimi, je za vrtičkarje priporočljivo poznejše obrezovanje – takrat, ko bodo po napenjajočih se brstih laže ločili cvetne brste (ti so debelejši) od tistih, iz katerih bodo zrasli letošnji poganjki (mladike). Najprej pridejo na vrsto koščičarji (marelica, breskev, sliva), potem pa še pečkarji (jablane in hruške).

Najprej porežemo poškodovane poganjke, mladike, ki rastejo navpično navzgor, ki silijo v notranjost krošnje in s tem senčijo niže ležeče poganjke, ter tiste, ki se pretirajo povešajo. Izrežemo jih v celoti, do veje, iz katere izraščajo, le pri breskvi pustimo ob spodnjih nosilcih rodnega lesa (vejah, iz katerih izraščajo za prst debeli poganjki, ki rodijo) nekaj čepov (od 5 do 8 cm dolgih štrcljev).

PREBERITE ŠE: VIDEO: Rez sadnega drevja

Če je drevo na vrhu obraščeno z nešteto navpičnimi lanskimi poganki, to pomeni, da smo ga lani pretirano obrezali –  rastlini moramo pustiti, da zraste više. V ta namen najmočnejši navpični poganjek pustimo.

V času napenjanja brstov opravimo prva zaščitna škropljenja z bakrovimi pripravki (najprej pri breskvah). Cepljenje sadnega drevja z mirujočimi cepiči, ki smo jih nabrali pozimi, naj  počaka do aprila.

Zelenjavni vrt

Za spomladansko prekopavanje in gnojenje gredic (če tega nismo storili jeseni) izberemo čas, ko so tla dovolj osušena, da se ne prijemljejo obutve in orodja ter se nam ne udirajo pod nogami (enako velja za okopavanje jeseni posajenega česna in čebule). Tudi vetrovna sušna obdobja za ti opravili niso priporočljiva, ker se lahko prst pretirani izsuši. Organska gnojila (gnoj, kompost) se bodo poleg tega začela ob pomoči mikroorganizmov v tleh razgrajevati šele, ko se bo zemlja bolj ogrela. Seveda ne gnojimo celega vrta, temveč ga razdelimo na poljine, na katere bomo sejali in sadili vrtnine po priporočilih kolobarja. Fino prekopavanje zemlje pride na vrsto največ dva tedna pred setvijo ali sajenjem.

Zatorej bomo najprej pripravili gredice za setev boba in graha, špinače in redkvice ter za sajenje spomladanskega česna in čebule. Priporočljivo je, da od konca marca naprej čebulo proti čebulni  muhi ščitimo s tesno zatisnjeno kopreno, razpeto čez loke. Marca sejemo tudi zimske sorte solate (posavka, vegorka) in motovilec, vendar šele, ko se prst konstantno ogreje na 5° Cezija (podobno velja setev boba, graha, redkvice in špinače ter za sajenje sadik zimske solate). Temperaturo lahko preverite v agrometeoroloških podatkih našega setvenega koledarja.

Če nameravamo sami v zavarovanem prostoru vzgojiti sadike, v začetku marca sejemo paprike, čilije in jajčevce, pa tudi zeleno, zelje, cvetačo, brokoli in nadzemno kolerabico, paradižnik za sadike pa posejemo sredi marca. Marec je tudi primeren za nakup semenskega krompirja, posebej če ga nameravamo pred sajenjem nakaliti (nakaljevanje traja približno tri tedne). Čas za sajenje bo v najboljšem primeru konec marca, še raje v začetku aprila (ko se temperature zemlje ne bodo več spustile pod 9° Cezija).

Okrasni vrt

Rast trave na vrtni zelenici najprej spodbudimo s pomladanskim grabljenjem. Z nje odstranimo vse suho listje in posušene ostanke trave, s čimer jo tudi prezračimo. Če trate jeseni nismo gnojili, jo pognojimo čim prej v marcu, in sicer z gnojili z večjo vsebnostjo dušika.

Zdaj je čas, da z okrasnih gredic odstranimo višje odmrle ostanke trajnic in trav. Porežemo jih 10 cm nad tlemi. S pletjem odstranimo tudi trdovratni plevel, ki je preživel zimo. Od trajnic že lahko razsadimo odcvetele telohe, takoj ko vidimo, da so začele odganjati, pa tudi hoste. 

Porežemo veje vrb in drenov, ki smo jih pustili za barvit zimski okras vrta. Obrezujemo srobote, poleti cvetoče grmovnice in seveda vrtnice. Za slednje je skrajni čas sredi meseca, ko cveto forzicije.

Marec je idealen mesec za sajenje zimzelenih grmovnic in iglavcev, pa tudi drugega okrasnega drevja in žive meje. Obstoječe okrasne grmovnice tudi pognojimo.

Na toplem nakaljujemo gomolje toploljubnih cvetic, kot so begonije, kane in dalije, ter za sadike posejemo enoletne in dvoletne cvetice.