

Maj prinaša enega najbolj dišečih in zdravilnih darov narave – smrekove vršičke. Ti nežni, svetlo zeleni poganjki so že dolgo del ljudskega izročila, najpogosteje v obliki sirupa, ki ga uporabljamo za blaženje kašlja in krepitev dihal. A čeprav nas gozd v tem času vabi, da si vzamemo, kar ponuja, strokovnjaki opozarjajo: pri nabiranju moramo ohraniti spoštovanje do narave in njenih zakonitosti.
Kot poudarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije, je pri nabiranju smrekovih vršičkov – tako kot pri vseh gozdnih plodovih – ključno pravilo zmernosti. Nabiramo le toliko, kolikor bomo dejansko porabili.
Zakonodaja je pri tem jasna: gozd se lahko poškoduje, če z nabiranjem preveč posegamo v krošnjo dreves. Če odstranimo več kot 30 odstotkov krošnje ali poganjkov, lahko ogrozimo njegovo rast in vitalnost.
Za lastne potrebe sicer veljajo količinske omejitve (denimo do 1 kg zelnatih rastlin na dan), vendar to ne pomeni, da lahko brez premisleka posegamo v vsak kotiček gozda.
Ena najpogostejših napak pri nabiranju je obiranje vršičkov z mladih smrečic, predvsem tistih, ki rastejo na območjih obnove gozda.
Če poškodujemo vrhnji – t. i. terminalni – poganjek, drevo ne more več normalno rasti v višino. S tem ne škodujemo le posamezni rastlini, ampak tudi prihodnjemu razvoju gozda.

Pomembno opozorilo: ne zamenjajte smreke s strupeno tiso
Pri nabiranju smrekovih vršičkov je ključna previdnost – zamenjava s tiso je lahko zelo nevarna. Tisa (Taxus baccata) je ena najbolj strupenih rastlin pri nas.
Na to opozarja tudi nedavni primer iz Lukovice, kjer je po poročanju portala 24ur.com prišlo do množične zastrupitve 14 prvošolčkov. Na sprehodu z učiteljico so, misleč, da gre za smreko ali jelko, zaužili vršičke tise. Otroke so najprej odpeljali v zdravstveni dom, nato pa s štirimi reševalnimi vozili na Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer so aktivirali več oddelkov, tudi center za zastrupitve.
Tisa vsebuje enega najmočnejših rastlinskih strupov, ki lahko vpliva na srce in druge organe, zato je vsaka zastrupitev potencialno življenjsko ogrožajoča. K sreči so jo otroci odnesli brez hujših posledic – le z bolečinami v trebuhu in slabostjo – in so bili že isti dan odpuščeni v domačo oskrbo.
Smrekovi vršički so mehki, svetlo zeleni in nežni, medtem ko ima tisa temnejše, ploščate iglice, ki rastejo ob vejici bolj enakomerno.
Če niste popolnoma prepričani, katero rastlino nabirate, je ne uživajte. Pri nabiralništvu velja jasno pravilo: ne pokušamo rastlin, ki jih ne poznamo stoodstotno.
Gozdni plodovi so načeloma dostopni vsem, a obstajajo izjeme. Lastnik gozda lahko nabiranje omeji ali prepove, zlasti če drevje goji prav zaradi plodov. Prav tako lahko pristojni organi prepoved uvedejo tam, kjer bi nabiranje ogrozilo rastlinske ali živalske vrste ali funkcijo gozda.
Zato velja preprosto pravilo: nabirajmo odgovorno, spoštujmo naravo in se izogibajmo območjem, kjer bi lahko povzročili škodo.

Kako jih uporabiti v kuhinji?
Na portalu Odprta kuhinja razkrivajo, da smrekovi vršički niso le za sirup. Zeliščarica pokaže, kako jih vključiti tudi v kulinariko – od aromatičnih dodatkov jedem do manj znanih pripravkov, ki presenetijo z okusom.
Preberite več na Odprtakuhinja.si: Smrekovi vršički so zdaj idealni za nabiranje – zeliščarica razkriva, kako jih uporabiti.
Podkast o nabiralništvu
Vabljeni tudi k poslušanju nove epizode podkasta Deloindom, ki izide 5. maja, v kateri gostimo dr. Katjo Rebolj, doktorico biokemije in odlično poznavalko nabiralništva. Med drugim razkrije, kako smrekove vršičke vlagati v kis ter kako jih vključiti v vsakdanjo rabo.