Zaščita vrtnin

Po besedah Miše Pušenjak, ki je na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor specialistka za vrtnine in okrasne rastline, dobro pa jo poznajo tudi vrtičkarji, bodo na prostem preživele vse vrtnine, ki bi po priporočilih zdaj smele biti na vrtu, vemo pa, da je toplo vreme mnoge zmamilo, da so sejali celo fižol, nekatere plodovke, npr. bučke, in da imajo že zelen krompir – te toploljubne rastline bo mraz prizadel, če jih bomo pokrili,pa ne moremo pričakovati čudežev. Nasvete Pušenjakove smo strnili v točke:

• Rastlinjaki – Mrazu bodo zelo izpostavljene plodovke (paradižnik, paprika, itd.) v rastlinjakih, ki nimajo možnosti ogrevanja, posebej če čez dan ne bo sonca, ki bi zrak in zemljo ogrelo. Čez noč postavimo okrog rastlin navadne nagrobne sveče in jih prižgemo. Rastline lahko tudi v rastlinjakih zaščitimo s kopreno (dvojno pokrivanje), je pa potrebna posebna previdnost, da ne bi zanetili požara, če nameravamo hkrati ogrevati s svečami. Pri plodovkah lahko povzročijo poškodbe že temperature pod deset stopinj.
• Krepitev z izvlečki alg in aminokislin: vse vrtnine čim prej (vsaj 6 do 12 ur pred pozebo) poškropimo z naravnimi izvlečki aminokislin in alg (zalivanje z njimi ne pomaga), ki so naprodaj brez opravljenega tečaja o uporabi FFS oz. izkaznice in pomagajo rastlinam preživeti šok zaradi mraza in se regenerirati. Ko pozeba mine (tudi če so rastline poškodovane), škropljenje ponovimo, tokrat z višjimi odmerki. Pri odmerkih se držimo navodil na embalaži izdelkov. Naštevamo nekaj izdelkov: biostimulatorja na bazi aminokislin sta Delfan Plus ali Protifert LMW (pred pozebo uporabimo 1 ml/m²; oz 0,1-odstotno raztopino, tj. 1 ml na 1 l vode), izdelki z algami pa so Phylgreen (1 ml/m²), Algoplasmin, Algin. Uporaba čistih aminokislin in izvlečkov morskih alg je dovoljena tudi v ekološki  pridelavi. V škropivo zamešamo oba pripravka v razmerju 1:1.
• Pokrivanje z agrokopreno ali PVC-folijo na prostem: med obema možnostma ni bistvenih razlik glede temperature, ki jo ohranijo. Pri kopreni je možno plosko pokrivanje, še boljše pa je preko lokov. Pokrijemo tudi krompir, tudi če še ni odgnal, saj temperature pod ničlo več dni zapored lahko prizadenejo gomolje v zemlji. Od zelenjadnic, za katere je v tem času normalno, da so že na gredah, so občutljiveše sadike cvetače, brokolija, nadzemne kolerabice, zato jih pokrijmo.
• Hitenje: prihajajoča ohladitev je dokaz več, da si s prenagljenostjo pri sajenju in setvi toploljubnih vrtnin delamo medvedjo uslugo.

Zaščita sadnih dreves

Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta na Brdu pri Lukovici, nas je opozoril na pogosto zmotno prepričanje, da je sadna letina pri pozebi ogrožena samo v fazi, ko sadno drevje cveti. Nasprotno, pravi, mraz poškoduje tudi zasnove plodičev ali plodiče, toliko bolj, koliko bolj so razviti. Letos je njihov razvoj zaradi nadpovprečno visokih temperatur izjemno zgoden, zato bi bila lahko škoda še večja. Na vrtu lahko sadno drevje in jagodičje zaščitimo predvsem s pokrivanjem oz. ovijanjem s kopreno, saj je to zračen material, ki diha. Priporočeni ukrepi:

• Jagode pokrijemo z zimsko kopreno preko lokov.
• Z eno ali več plastmi zimske koprene ovijemo tudi grme jagodičevja, kot so ameriške borovnice, ribezi in kosmulje. Krošnje sadnih dreves ovijemo z zimsko kopreno nežno in narahlo, da ne polomimo mladih poganjkov in cvetov. Uporabimo lahko tudi dve ali tri plasti. Najboljša je zaščita do tal, če to ni mogoče, pa je odločilno, da na vrhu ni odprtine. Včasih je odločilno že stopinjo ali pol stopinje razlike. Na pozebo so še posebej občutljive aktinidije in marelice.
• Pri enaki vremenski napovedi je pozeba verjetnejša v kotlinah in ob brezvetrju.
• V primeu sneženja z dreves sproti otresamo sneg, da se pod njegovo težo veje in mladi poganjki ne polomijo.