Od več kot 2000 vrst kresnic po svetu, hroščkov, ki v temi oddajajo močno hladno svetlobo, živi v Sloveniji pet vrst kresnic, med njimi so najpogostejše mala, velika in italijanska kresnica. Ker odrasle žuželke najmočneje oddajajo svetlobo v paritvenem času – ta pa je pri naših kresnicah pretežno zgodnje poletje – lahko fluorescentne rumenozelene lučke, ki migotajo v travah ali poplesavajo po zraku, spremljamo le krajši čas. Vsaka vrsta ima namreč največ deset dni časa, da izpolni svoje življenjsko poslanstvo, da poskrbi za nov zarod.

Samičke ne morejo leteti, a močno svetijo

Leteče lučke, ki jih v prvem delu noči vidimo v vrtovih, na travnikih ali na obronku gozda, so vedno samo samčki, in zapovrh samčki ne oddajajo svetlobe pri vseh vrstah kresnic – samec velike kresnice denimo sploh ne sveti.

Svetijo pa vse samičke, vendar te pri vrstah, ki živijo v našem koncu sveta, sploh ne letijo, ker nimajo kril. Po obliki se namreč precej razlikujejo od samčkov, katerih telo je telo običajnega podolgovatega hrošča s temnimi krili, dolgo od približno centimeter do dva in pol (odvisno od vrste). Samička je precej bolj podobna zgodnejšemu razvojnemu stadiju kresnic, členasti ličinki. Na sprednjem delu ima ponavadi tri pare nog, zadaj pa gibko telo, ki ga lahko po potrebi ukrivi v obliki lunice, da v vse smeri pokaže svetilne organe. Ti so proti koncu trebušne strani in ob straneh trupa.

Poslanstvo je izpolnjeno

Ko pride enkrat obdobje parjenja, se odrasle kresničke sploh ne hranijo več, vsa pozornost je namenjena iskanju partnerja. Ko pride njen čas, začne samička v poznem mraku oddajati svetlobo in obračati zadek na vse strani, da bi čimprej privabila samčka. Svetloba je tako močna, da jo samec opazi že z razdalje 50 metrov. Ko se ji približa, se pri mali kresnici spusti proti tlom z višine dveh metrov in pristane natančno na njej. Po parjenju oba svetita še nekaj časa, samček kmalu pogine, samička pa živi še največ nekaj dni, dokler ne odloži jajčec na tla. Podobno je parjenje pri velikih kresnicah, le da samček ne oddaja svetlobe, temveč se pusti voditi samički.

Samička na travna stebla in pod mah odloži do 100 bledo rumenih jajčec s premerom enega milimetra. Njeni potomci se bodo izlegli po dveh do treh tednih, odvisno od temperature, in kot ličinke začeli najdaljše obdobje svojega življenja, ki traja več kot dve leti.

Svetijo tudi ličinke kresnic, pri nekaterih celo jajčka

Sicer pa so entomologi, strokovnjaki za žuželke, ugotovili, da ima vsaka vrsta kresnic svoj vzorec oddajanja svetlobe, nekatere utripajo (npr. mala in italijanska kresnica), pri drugih svetilni organi na trebuhu oddajajo stalno svetlobo (npr. pri samički velike kresnice). Vendar kresnice le ne oddajajo lučke neomejeno dolgo. Če samička ne pritegne partnerja prvi večer, svetilni organ okrog polnoči »ugasi« in poskusi srečo naslednji večer. Oddajanje svetlobe je posledica kemične reakcije, to kresnica uravnava z odpiranjem in zapiranjem vzdušnic, ki uravnavajo količino kisika v svetilnih organih.

Pri kresnicah poleg odraslih žuželk svetijo tudi ličinke, bube in jajčeca, domnevno kot opozorilo plenilcem, da so zanje strupene oz. neužitne.

Ličinke se hranijo s polži – pa kaj, če so ti večji od njih

Kot skupina so kresnice vsejedi, posamezne vrste pa so se specializirale na prehranjevanje z določenimi viri hrane. Ličinke so plenilske, na tleh ali pod zemljo lovijo druge manjše žuželke ali polže. Vrste, ki živijo pri nas, plenijo predvsem polže, četudi so ti več kot desetkrat večji od njih. Polža ob ugrizu v sprednji del telesa omamijo s strupom in potem iz njegovega telesa srkajo zmehčano tkivo. Pri tem je največja nevarnost, da bi jih polž preveč oslinil in se ne bi rešile lepljive sluzi.