

Ambrozija, ena najbolj alergenih rastlin, prav v tem času povzroča občutljivim ljudem grde zdravstvene težave: hud seneni nahod, vnetje oči, nekaterim domala opekline po koži … Medtem ko jo ti poznajo, pa mnogi hodijo nevedni mimo nje. V tretji skupini so tisti, ki nad brezbrižnostjo lastnikov zemljišč bentijo zaradi planjav zlate rozge. Obe rastlini cvetita zdaj, obe rumeno, a je mogoče dobro ločiti eno od druge.
Tisti vrsti ambrozije, ki zaradi cvetnega prahu povzroča v Sloveniji (in drugod po Evropi) največ težav, pravimo tudi pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia). Lastnost, po kateri jo razpoznamo in jo lahko takoj ločimo od zlate rozge, so listi, podobni pelinovim. Listna površina pri obeh je zelo razdeljena, strokovno se reče večkratno pernato deljena. Bolj kot ime takšne listne ploskve pa si je dobro zapomniti podobnost s tisto pri korenčku, če že pelina ne poznate. Zlata rozga, s katero mnogi zamenjujejo ambrozijo, pa ima suličaste liste.

Pelinolistna ambrozija je zelo razvejena, lahko več kot meter visoka rastlina, glavno obdobje cvetenja je od sredine avgusta do sredine septembra, ko cvetita več kot dve tretjini rastlin. Posamezna rastlina lahko proizvede več sto milijonov pelodnih zrn.
Odrasla ambrozija je lahko visoka do enega metra, vznikati začne aprila, predvsem na zapuščenih zemljiščih, ob prometnicah itd. Cveti od julija naprej, cvetni prah pa je najbolj alergen septembra. Moška socvetja so viseči koški v dolgem pokončnem enostavnem grozdu na vrhu poganjkov. Ženska socvetja se razvijejo v zalistjih. Cvetovi so bledo rumeni.

Uničevanje pelinolistne ambrozije je v Sloveniji predpisano. Lastniki zemljišč so dolžni poskrbeti, da ambrozija ne cveti in ne semeni. Rastline je treba odstraniti pred cvetenjem oziroma tvorbo semen. Lahko se izpuli cela rastlina, ali pa se jo v sezoni večkrat pokosi.
Ti ukrepi so predpisani, ker se ambrozija zelo invazivno širi. Poleg tveganja za javno zdravje (alergije) kot trdovraten plevel prerašča njive s poljščinami in zmanjšuje biotsko raznovrstnost.

Pelod ambrozije je eden najmočnejših znanih alergenov. Osebe, občutljive na cvetni prah ambrozije, velikokrat obolevajo za alergijskim rinitisom, astmo, hudim kontaktnim dermatitisom in prebavnimi težavami. Prag, ki izzove reakcijo, je zelo nizek, in je v nekaterih primerih tudi pri manj kot 20 pelodnih zrnih v kubičnem metru zraka. Pogoste so navzkrižne alergije.
Vrsti zlate rozge, ki ju zaradi rumenega cvetenja in invazivnega poraščanja neizkoriščenih zemljišč in robov prometnic največkrat zamenjujemo za ambrozijo, sta kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) in orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), visoki do dveh metrov. Poleg njiju (obe sta prineseni iz Amerike) poznamo našo domorodno navadno zlato rozgo, ki je manj razširjena, nižja in ima manj razvejeno socvetje.

Visoko steblo zlatih rozg je poraščeno s suličastimi listi, tujerodni cvetita od avgusta do oktobra, navadna zlata rozga, ki jo najdemo ob gozdnem robu, prej. Tujerodni imata razvejena latasta socvetja, medtem ko je pri navadni veliko manj razvejeno, a so posamični cvetki večji. Pri vseh so socvetja živo rumene barve.

Tujerodni zlati rozgi, ki sta k nam že pred stoletji prišli kot okrasni rastlini, sta uvrščeni med invazivne rastline, ki jih je treba uničevati, zato ker z gostimi sestoji onemogočata rast drugim rastlinam, katerih sestoji bi predstavljali dolgotrajnejšo pašo za čebele, uničujeta biološko raznovrstnost in v kmetijstvu predstavljata trdovraten plevel.
V primerjavi z ambrozijo noben del teh rastlin ne povzroča alergij, nasprotno, čaj iz posušenih zeli vseh treh vrst se uporablja kot pomoč pri pri blagih vnetjih sečil.