Gob ne nabirajte v plastične vrečke

14. 10. 2020 | Besedilo: Katja Željan | Fotografije: Igor Modic

Gabrijel Seljak, glive, gobe zavarovane gobe, gobe

Jesen mnogi povezujejo z gobarjenjem, zato najbrž ne bo odveč, da opozorimo na ustrezen bonton tega opravila. »Nabiramo samo gobe, ki jih dobro poznamo. Gobo, ki je ne poznamo, pustimo rasti, ker je pomemben člen narave in tudi ni nujno strupena ali neužitna. Morda bo prišla prav boljšemu poznavalcu,« svetuje Gabrijel Seljak, magister agronomskih znanosti in odličen poznavalec gob.

Sogovornik svetuje, naj gobe nabiramo v košare, zabojčke ali drugo trdno in zračno embalažo, in če je le mogoče, nikoli v plastične vrečke. »Naberemo samo toliko, kot je dovoljeno, oziroma jih potrebujemo za lastne potrebe. Nabrane gobe pa čim prej porabimo ali jih primerno konzerviramo,« še poudarja poznavalec.

Ena oseba lahko nabere največ dva kilograma gob dnevno.

V Sloveniji raste več kot 3000 vrst gob

V Sloveniji je znanih več kot 3000 različnih vrst gob, pri čemer nas raznolikost gobjega bogastva velikokrat resnično preseneti. Tako denimo zgolj v primestnem gozdu Panovec pri Novi Gorici in njegovi okolici po Seljakovih podatkih iz leta 2001 uspeva kar 869 različnih vrst gob.

PREBERITE ŠE: V NAŠIH GOZDOVIH RASTE OKROG 200 STRUPENIH VRST GOB

Naj ob tem dodamo, da gobe nikakor ne uspevajo le jeseni, temveč celo leto. Med spomladanske vrste gob, ki uspevajo med marcem in junijem, tako prištevamo užitno rdečelistko, majniško lepoglavko ter nekatere vrste storževk in smrčkov. Poletne vrste gob, ki uspevajo med junijem in septembrom, so, denimo, črni goban (ajdovček), poletni goban (pšeničnik), bljuvna golobica, modrikasta golobica in knežja mušnica (žrdana). Med jesenskimi vrstami gob, ki uspevajo med septembrom in novembrom, najdemo borovega gobana (borovšnico), turka, nagubano debelonožko, rumenovenčno mraznico (štorovko) in (strupenega) vražjega gobana. K zimskim vrstam gob, ki uspevajo med decembrom in marcem, pa med drugim prištevamo marčno polževko, bukovega ostrigarja in bezgovo uhljevko.

Mavrah je pogojno užitna goba.

Kazni do 2500 evrov za nabiranje in uničevanje zavarovanih gob

Seveda moramo biti še posebej pozorni na zavarovane gobe. Varovanje samoniklih gliv v Sloveniji urejata dve odredbi, in sicer uredba o varstvu samoniklih gliv in uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv. Slednja določa tudi pravila ravnanja in poseben varstveni režim ogroženih prostoživečih vrstah gliv. 

Seznam zavarovanih gliv vsebuje 41 samoniklih vrst. Večina teh je za ljubiteljske gobarje nepomembnih in jih prepoznajo le poznavalci. Takšne vrste so na primer knežja mušnica, dupainov goban, dišeči goban, kraljevi goban, vražji goban, težki goban, orjaška plešivka, navadna mrežnica, nagubana debelonožka, svetlikava pološčenka, velika zraščenka in hrastova razvejanka. »Kazni za prekršitev določb te uredbe so visoke tudi za fizične osebe, in sicer od 250 do 2500 evrov.

PREBERITE ŠE: PRAVILA NABIRANJA GOB, KI BI JIH MORAL POZNATI VSAK GOBAR

 »Gliv s seznama zavarovanih vrst ni dovoljeno nabirati ali namerno poškodovati, razen v utemeljenih primerih, ko ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, dovoli izreden odvzem iz narave ali druge posege, ki vplivajo na zavarovane vrste gliv. Takšno dovoljenje je, na primer, potrebno za pripravo razstave gob. Za te namene je dovoljen odvzem omejenega števila primerkov za znanstveno raziskovalne in izobraževalne namene. Zanj morajo gobarska društva zaprositi vsako leto posebej in o izvedbi tudi pripraviti poročilo, vključno s seznamom razstavljenih gob,« pravi mag. Gabrijel Seljak, ki je bil do upokojitve dolga leta zaposlen na Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Nova Gorica.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE