

Ko se po dežju na vrtu pojavijo polži, se med vrtičkarji vsako sezono znova pojavi ideja o indijskih tekačicah - vitkih, pokončnih racah, ki slovijo kot odlične pobiralke polžev. A čeprav so lahko zelo koristne, številni opozarjajo, da niso vrtni pripomoček, ampak živali, ki potrebujejo prostor, zavetje, vodo, družbo in vsakodnevno skrb.
Njihova največja prednost je, da polže iščejo same. Ne čakajo samo pri gredi, ampak se ves dan premikajo, raziskujejo vlažne robove vrta in jih iščejo tam, kjer se najraje skrivajo. V tem smislu so lahko zelo učinkovita naravna pomoč, posebej na vrtovih, kjer se polži vsako leto močno razmnožijo.
A vendar moramo imeti pri tem realna pričakovanja. Race ne bodo čez noč očistile vrta, prav tako niso primerne za vsak prostor. Potrebujejo namreč varno ograjen vrt, stalno svežo vodo, zavetje pred plenilci in vremenskimi vplivi ter osebo, ki jih bo vsak dan oskrbela. Strokovnjaki prav tako opozarjajo, da so race družabne živali, ki običajno živijo v paru ali jati, zato jih ne smemo imeti samih.
Za domači vrt se praviloma ne odločamo za večjo jato, ampak za par oziroma manjšo skupino. Za manjši vrt sta dve raci pogosto dovolj, saj lahko več živali hitro pomeni več blata, več umazane vode in več obremenitve za trato. Za večji vrt ali sadovnjak pa je lahko smiselna manjša skupina, denimo tri do štiri race, vendar je treba število vedno prilagoditi prostoru, količini hrane v okolju in temu, koliko časa imamo za oskrbo.

Indijske tekačice potrebujejo ograjen vrt, ker se sicer hitro odpravijo tudi tja, kjer jih ne želimo. Ker ne letijo, navadno zadošča že ograja višine približno 80 centimetrov. Poleg tega potrebujejo še suho in varno hišico, kamor se lahko umaknejo ponoči in ob slabem vremenu, v njej pa naj bo stelja, ter primerna zaščita pred lisicami, kunami, psi in drugimi plenilci. Če jih imamo vse leto, mora biti zavetje primerno tudi za zimo.
Indijske tekačice niso vrtni pripomoček, ampak žive živali, ki zahtevajo vsakodnevno oskrbo, prostor in primerne pogoje.
Zanje je zelo pomembna voda. Race ne potrebujejo nujno velikega ribnika, potrebujejo pa dovolj globoko in čisto vodo, da lahko vanjo potopijo glavo, si očistijo kljun, negujejo perje in plavajo.

Indijske tekačice so koristne, vendar niso nežni vrtnarski roboti. Ko je zemlja mokra, lahko hitro naredijo blato, zlasti če je prostor majhen ali če se ves čas zadržujejo na istem delu vrta. Prav tako je mlade sadike na vrtu smiselno zaščiti, ali pa račke na vrt spustiti šele, ko so rastline že močnejše.
Indijske tekačice se zato najbolje obnesejo na večjih vrtovih, sadovnjakih, vinogradih, ob robovih gred in na površinah, kjer lahko prosto iščejo polže, ne da bi hodile neposredno po sveže posejanih gredah. Pri zelenjavnem vrtu je zato priporočljivo, da jim gibanje omejimo z začasnimi ograjami.
Dve raci sta za manjši vrt običajno dovolj
Več živali pomeni tudi več blata, več vode za čiščenje in več obremenitve trate.
Tudi pri nas se občasno pojavijo oglasi za oddajo oziroma najem indijskih tekačic, vendar ponudba ni stalna in je pogosto vezana na posamezne rejce ali lokalne oglase. Cene so zelo različne, zato jih je treba preveriti pri konkretnem ponudniku, pogosto pa se navajajo zneski od 12 do 15 evrov na raco, pri čemer je pri oddaji večkrat zapisano, da je zaželena oddaja v paru. V primeru nakupa pa se cene gibljejo od 10 evrov (za mlade race) do 30 evrov (za odrasle race).
Pri najemu je treba zelo natančno preveriti, kaj cena vključuje: ali ponudnik priskrbi hišico, ograjo in posodo oziroma bazen za vodo, kdo zagotavlja hrano, kdo poskrbi za veterinarske zaplete in kako se živali po sezoni vrnejo.
Preden kupite indijske tekačice, preverite:
Polži so lahko pomemben del njihove prehrane, niso pa celotna prehrana. Ko je polžev manj, jim moramo zagotoviti primerno dopolnilno hrano za race oziroma perutnino, svežo vodo in dostop do zelenih površin.

Ker gre za perutnino, se je pred nakupom ali daljšim najemom smiselno pozanimati tudi o obveznostih imetnika. Če imate race za lastno oskrbo, jih ni treba registrirati kot kmetijsko gospodarsko dejavnost, vendar je priporočljivo, da ste seznanjeni s pravili o ukrepih, če bi prišlo do bolezni (kot je na primer ptičja gripa). V primeru obsežnejše komercialne reje, pa portal SPOT navaja, da mora imetnik perutnine pred opravljanjem dejavnosti registrirati gospodarstvo in se vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali.