Kurjenje na vrtu: že veste, v katerih primerih je dovoljeno in v katerih ne?

Marec je mesec, ko se po dolgem premoru z veseljem lotimo prvih večjih vrtnih opravil. Nekateri obrezujejo sadno drevje, drugi krajšajo živo mejo, grabijo listje, zračijo trato in pripravljajo gredice na novo sezono. V nekaj urah dela se na robu vrta pogosto nabere zajeten kup vej, trave in drugih rastlinskih ostankov, s katerimi ne vemo, kaj bi.

Številni se zato odločijo, da kup preprosto zakurijo. Rešitev se zdi praktična in hitra, in ker so to počeli že naši dedki in babice, se le redko kdo vpraša, ali je to sploh dovoljeno. Toda danes zakonodaja takšno ravnanje obravnava precej drugače kot v preteklosti. 

Zeleni vrtni ostanki so po zakonu odpadek

Čeprav se nam zdijo trava, listje ali veje povsem naravni materiali, so pred zakonom obravnavani kot odpadek. Veljavna Uredba o odpadkih namreč določa, da je odpadek vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali se ga namerava znebiti. To pomeni, da tudi pokošena trava, pograbljeno listje, obrezane veje ali ostanki okrasnih rastlin postanejo odpadek v trenutku, ko jih zberemo na kup z namenom odstranitve.

Imate ob cesti drevesa ali grmovje? Inšpektorji letos poostrujejo nadzor in izrekajo visoke globe

Kurjenje takšnega materiala na prostem zakon obravnava kot kurjenje odpadkov, kar je v Sloveniji praviloma prepovedano. Ta prepoved velja tako na dvoriščih stanovanjskih hiš kot tudi v naravnem okolju, občine po Sloveniji pa na to redno opozarjajo, zlasti spomladi in jeseni, ko je vrtnih opravil največ.

Zakaj zakonodaja kurjenje prepoveduje?

Prepoved kurjenja ni zgolj administrativne narave, temveč izhaja iz varovanja zdravja in okolja ter zagotavljanja varnosti. Pri kurjenju zelenega odpada namreč nastajajo dim in drobni delci, ki se širijo po okolici. Tudi če kurimo le suho vejevje ali travo, se v zrak sproščajo snovi, ki vplivajo na kakovost zraka in bivanja.

Poleg vpliva na zrak je tu še požarna nevarnost; odprt ogenj na vrtu, zlasti v sušnih obdobjih ali ob vetrovnem vremenu, lahko hitro uide nadzoru. Številni požari v naravi so se v preteklosti namreč začeli prav z majhnimi, na videz nedolžnimi kurišči.

Namesto kurjenja zelenega odpada, strokovnjaki svetujejo kompostiranje. Foto Ksenia Shestakova/Shutterstock

Ali obstajajo izjeme?

Izjeme obstajajo, vendar so zelo omejene in natančno opredeljene.

V določenih primerih je kurjenje dovoljeno v okviru kmetijske ali gozdarske dejavnosti, kadar rastlinski ostanki nastanejo kot del rednega kmetijskega procesa in se po kurjenju ponovno uporabijo, denimo kot pepel za izboljšanje tal. V takšnih primerih material ni obravnavan kot odpadek, temveč kot del proizvodnega cikla.

V posebnih primerih je mogoče pridobiti tudi dovoljenje za nadzorovano kurjenje, na primer v okviru zaščitnih ukrepov ali specifičnih posegov v krajino. Takšna dovoljenja izdajajo pristojni organi in niso splošna pravica posameznika.

Kakšne so lahko posledice?

Kršitev prepovedi kurjenja odpadkov lahko prinese tudi finančne posledice. Globe za posameznike se lahko gibljejo od nekaj sto evrov navzgor, odvisno od okoliščin in pravne podlage, če pa kurjenje povzroči še dodatno škodo ali ogrozi okolico, so sankcije lahko še višje.

Zakoni kurjenje zelenega odpada prepovedujejo, saj požarno ogroža okolico in slabša kakovost zraka. Foto Schankz/Shutterstock

Kaj torej storiti z vrtnimi ostanki?

Namesto kurjenja zakonodaja spodbuja k uporabi bolj trajnostnih in varnih rešitev. Najboljša možnost je kompostiranje; zeleni vrtni odpad lahko doma predelamo v kompost, ki ga nato uporabimo kot naravno gnojilo na gredicah ali pod drevesi. Tako se hranila vrnejo v tla, količina odpadkov pa se zmanjša.

Druga možnost je oddaja zelenega odpada v zbirni center ali njegovo odlaganje v zabojnike za zelene odpadke. Komunalna podjetja zbrani material nato pogosto uporabijo za kompostiranje ali druge oblike predelave.

PREBERITE ŠE: Zelenega odreza ne sežigajte, ampak kompostirajte

Vrtni odpad je mogoče uporabiti tudi kot zastirko za zaščito tal pred izsuševanjem ali za izboljšanje strukture zemlje. Takšne rešitve so okolju prijazne, zakonite in dolgoročno koristne za vrt.