Sgermova smreka se nahaja v Zgornji Orlici na Pohorju in je tudi najvišje drevo v celotni srednji Evropi. Ta veličastna smreka (picea abies), katere premer v prsni višini je 113 centimetrov, je del naravne dediščine. Njena starost je ocenjena na 300 let, piše na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najdebelejše drevo v državi je medtem Najevska lipa. Raste v osrčju smrekovih gozdov ob domačiji Osojnik (po domače Najevnik) na Ludranskem vrhu, južno od Črne na Koroškem. Obseg debla lipe, ki pravzaprav ni lipa, ampak lipovec, je 13,5 metra, premer je 3,5 metra. Stara je približno 750 let in visoka 24 metrov. Danes enotno deblo naj bi zraslo iz sedmih debel, a se tega zdaj ne da potrditi, saj je drevo danes votlo.

Za najstarejše slovenske drevo pa velja macesen v dolini Male Pišnice v Zgornjesavski dolini. Visok je 22 metrov, njegov obseg pa meri 4,22 metra. Macesen je bil precej višji, a mu je vihar odlomil vrh. Njegova starost naj bi bila med 800 in 1000 leti.

Drevesa oz. gozdovi so sicer bistvenega pomena za življenje na Zemlji. Med drugim zagotavljajo zatočišča vrsti žuželk in živali, prispevajo k ohranjanju ravnotežja med ravnijo kisika in CO2 v okolju, varujejo vodozbirna območja, ki dovajajo svežo vodo v reke, zagotavljajo hrano najrazličnejšim žuželkam, sesalcem, pticam in plazilcem, so navedli na ministrstvu.

Pomenu gozda so posebno težo dali tudi Združeni narodi, ki so leta 2012 razglasili 21. marec za mednarodni dan gozdov. Letos ta poteka z geslom Gozdovi za trajnostna mesta.

Na Zavodu za gozdove Slovenije so ob tej priložnosti izpostavili nekaj pozitivnim učinkov mestnih in primestnih gozdov ter mestnega drevja. Drevesa izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti med 20 in 50 odstotkov energije za ogrevanje, strateško umeščanje dreves v urbani prostor pa lahko shladi mestni zrak tudi do osem stopinj Celzija in posledično zmanjša potrebo po uporabi klimatskih naprav za do 30 odstotkov.

Drevesa tudi delujejo kot 'zračni filter', ki odstranjuje škodljiva onesnažila in delce iz zraka, zmanjšujejo onesnaženje s hrupom in ščitijo naše domove pred bližnjimi cestami in industrijskimi območji.

Gozdovi v in ob urbanih območjih zadržujejo vodo, preprečujejo poplave in delujejo kot filter. Mestni in primestni gozdovi pozitivno vplivajo na turizem in ustvarjajo zelena delovna mesta, spodbujajo aktiven in zdrav življenjski slog in so zelo koristni za fizično in psihično zdravje in počutje prebivalcev. Predstavljajo tudi pomembno okolje za druženje in socialne stike.

Delež površine gozdov v Sloveniji je nadpovprečno visok za evropske razmere in znaša 58,3 odstotkov. V urbanih območjih po državi je ta delež precej manjši, od 10 do 30 odstotkov. "Ekološke in socialne funkcije gozdov so tako v urbanih območjih še posebej pomembne, zmanjševanje gozdne površine v širšem zaledju mest pa lahko negativno vpliva na kakovost bivanja," so še navedli na zavodu.

Gozd in druga gozdna zemljišča v EU sicer pokrivajo okoli 182 milijonov hektarjev ozemlja osemindvajseterice, kar je približno 43 odstotkov njene kopne površine. V sedmih državah članicah je gozd v letu 2015 pokrival več kot 50 odstotkov površin, poleg Slovenije še na Švedskem, Finskem, v Estoniji, Latviji, Španiji in na Portugalskem, so pojasnili na statističnem uradu.

V slovenski prestolnici Ljubljana je po podatkih statistikov okoli 65.000 dreves več kot 180 vrst dreves, od tega je 52.000 listavcev, visokih od pet do 20 metrov, na prometnih površinah je zasajenih 22.000 dreves. Na prebivalca je v Ljubljani 542 kvadratnih metrov zelenih površin. Vrednost mestnega drevesa v Ljubljani je ocenjena na 2300 evrov.

Za Ljubljano je značilnih nekaj zanimivih presežnikov, med drugim naj bi bilo drevo z največjim obsegom v mestu javorolistna platana pred Cankarjevim domom, ki meri 638 centimetrov.