Razlog za to je možnost sončnih ožigov in sušenja plodov. V bolj zmernem poletju pa se vsebnost zdravilnih snovi v sadežih še nekaj časa dviguje.

Ta sadna vrsta izhaja iz Severne Amerike, zdaj pa ga skoraj več kot tam pridelajo v vzhodni Evropi in Rusiji. Cenjeno je predvsem zaradi zdravilnih učinkovin, polifenolov, zaradi katerih je trg za izdelke iz njega zagotovljen.

"Super sadje" in okrasni grm

V zasebnih vrtovih grme aronije prav tako sadijo za predelavo v sok in marmelade, bolj kot za uživanje svežih plodov, ki so kar trpki. Še pred popularnostjo tega »super sadja« so aronije sadili kot okrasne grme: tako zaradi belih socvetij kot zaradi prelepe jesenske obarvanosti. Manj je znano, da lahko aronijo gojimo tudi kot drevo, če jo cepimo na jerebiko.

Če bi radi v vrt zasadili aronije, je najbolje, da za to izkoristite poznojesenski čas in si kakovostne sadike preskrbite v drevesnici. Vsakemu grmu (v odraslosti doseže do dva metra višine) je treba nameniti vsaj dva kvadratna metra površine. S spomladansko rezjo mu puščamo od 20 in 25 rodnih poganjkov, ki izraščajo iz tal, različne starosti. Starejše postopoma izrezujemo, saj slabše rodijo.

Aronija ni tako močno kisloljubna rastlina kot ameriška borovnica, a vseeno ji ustrezajo nekoliko kisla tla, s pH pH med 5,5 in 6,5. Če se nagibajo na bazično stran, pa bodo listi verjetno klorotični (kloroza je razbarvanje listov med listnimi žilami). Obstajajo tako rdečeplodne kot črnoplodne aronije – slednje so pri nas bolj priljubljene. Zanimivo je, da so nekatere sorte, kot sta rdečeplodna Aronia arbutifolia 'Brilliant' ali črnoplodna Aronia melanocarpa 'Autumn magic', selekcionirali prav zaradi njihove okrasne vrednosti.

Zdravilnost

Sadeži aronije imajo od vseh sadnih rastlin največ fenolov. Toliko, da je priporočena količina aronijinega soka omejena največ na 0,3 do 0,5 decilitra na dan, saj so drugače fenoli preveliko breme za želodec. Sok, marmelada ali sadna kaša se zato pogosto mešajo z drugimi ali pa zmrznjene ali posušene plodove vmešamo v jogurte, kosmiče. Uporabljajo se tudi za čaj, enako listi.

Uživanje aronije pomaga zaščititi telo pred arteriosklerozo, visokim tlakom, srčnim infarktom, možgansko kapjo, nevrodegenerativnimi boleznimi, prav tako pa upočasnjuje proces staranja in naše telo očiščuje toksinov. Zelo je bogata z železom, kalcijem, bakrom, jodom, borom, molibdenom, manganom, kalijem in kobaltom, vitamini A, Cin  več vrstami vitamina B, vsebuje pa tudi zelo redki vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorpcijo vitamina C.

Zanimivosti

Preden so farmacevtske raziskave potrdile zdravilnost aronije, so sok ali dodatke plodov uporabljali predvsem v živilski industriji za obarvanje drugih pijač, marmelad itd.

Če si ogledamo cvetove aronije, zlahka opazimo podobnost s cvetovi jablane, njeni plodiči pa imajo tako kot jabolka na dnuManj je znano, da lahko aronijo gojimo tudi kot drevo, če jo cepimo na jerebiko.

Aronijo navadno gojimo kot grm, če jo cepimo na jerebiko, pa tudi kot drevo.