

Sejanje božičnega žita je ena najlepših decembrskih tradicij, ki izvira iz predkrščanskih časov. Včasih so verjeli, da bo pridelek v novem letu bogatejši, če bo ob koncu leta v hiši vzklilo mlado žito. Danes je ta zelena dekoracija nepogrešljiv del prazničnega doma.
Najpogostejši datumi so:
Ker žito kali 10 do 14 dni, je sredi decembra zadnji čas za setev, da bo do božiča lepo ozelenelo. Če bo raslo v toplem prostoru, bo hitreje vzklilo, a tudi hitreje propadlo, zato ga raje postavite v hladnejši del sobe.
Nasvet: Če bo svetlobe premalo, se bodo žitne bilke razpotegnile, oslabele in se lahko celo povesile.
V Sloveniji poznamo različna poimenovanja: božično žito, kaljeno žito, pšenička, v Beli krajini pa večno življenje.

Ježek ali možic iz božičnega žita
Pšenica bo lepo pognala tudi iz žagovine. Uporabimo jo za izdelavo zabavnih figuric, kot so ježki ali možici z gosto grivo. Žagovino damo v prosojno najlonsko nogavico, jo oblikujemo v kroglasto ali jajčasto obliko, kjer želimo oblikovati uhlje ali nos, nogavico z manjšo količino žagovine zavijemo in prevežemo. Plast semena pod površjem žagovine namestimo na tisto stran krogle, kjer si želimo lase ali ježkove bodice. Za oči lika, morda tudi nos ali smrček prišijemo ali prilepimo na nogavico gumbe.
Najpogosteje ga postavimo ob jaslice ali na okensko polico, z njim krasimo praznične mize, pogosto pa iz njega nastajajo tudi otroški liki iz žagovine – pravi ježki ali možici z zeleno »grivo«.
Ljudje po tradiciji pustijo božično žito rasti do svetih Treh kraljev, nekateri pa ga negujejo celo do svečnice, 2. februarja, ko simbolično sklene svoj življenjski krog.
Božično žito je preprosta, simbolna in trajna decembrska navada, ki v dom prinese občutek novega začetka. Če ga posejete zdaj, vas bo do božiča razveselila sveža, gosta zelena preproga.