Prekopavanje in gnojenje zelenjavnih gred

Jeseni grobo prekopljemo prazne gredice v dveh primerih − če so tla glinena in težka, da bo mraz grude zdrobil, in če nameravamo gnojiti s hlevskim gnojem. Tega moramo namreč vdelati v zemljo. V obeh primerih prekopavamo, dokler je še toplo, najpozneje do konca oktobra. Zelenjavnih gredic s hlevskih gnojem nikoli ne gnojimo spomladi, kajti hranila v njem so rastlinam dostopna šele po več mesecih, ko ga razgradijo mikroorganizmi. Če gnojimo pozno, ko je zemlja že mrzla, se procesi začnejo šele spomladi, lahko prepozno, in njihov začetek celo negativno vpliva na razvoj koreninskega sistema.

S hlevskim gnojem (preperelim, nikoli svežim!) ne gnojimo celega vrta, vsako leto le tretjino, saj lahko to na isti površini ponovimo le vsako tretje leto. V prihodnjih sezonah seveda upoštevamo pravila kolobarja. In še letošnje opozorilo strokovnjakov za vrtnarjenje: ker so lahko vrtnine zaradi suše v letošnji sezoni iz tal izčrpale manj hranil kot v normalnih letih, to jesen ali prihodnjo pomlad gnojimo (takrat s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili) za tretjino manj kot običajno.

Splošna ugotovitev kmetijskih strokovnjakov je, da so slovenski ljubiteljski vrtovi pregnojeni, kar je večinoma posledica prepogostega in preobilnega gnojenja s hlevskim gnojem. Vsako tretje leto zadošča 2,5–3 l/m² hlev­skega gnoja, nekoliko manj prašičjega in konjskega in samo 1,5 litra gnoja perutnine na kvadratni meter, nekaj malega več pa, če gre za gnoj drobnice. Če imate kompostiran hlevski gnoj, ga uporabite največ 1,5 l/m².

Priporočljivo je, da si priskrbimo hlevski gnoj z ekološke kmetije; velik delež kakovostnega gnoja morajo predstavljati rastlinski ostanki od nastilja (listje, slama), ne zgolj živalsko blato.

Hlevski gnoj moramo pomešati z zemljo oziroma ga z njo prekrijemo, zato ob gnojenju z njim tla tudi prekopavamo. Če bi ga vso zimo pustili na površini, bi hranila izhlapevala in onesnaževala ozračje.

Jesensko gnojenje sadnega drevja

V sadovnjaku jeseni gnojimo v dveh primerih, prvi je založno gnojenje ob sajenju sadnega drevesa, za katero bo idealen čas od konca oktobra naprej, in jesensko do­gnojevanje obstoječih dreves z mineralnim gnojilom s fosforjem in kalijem, ki počasi prodirata v tla. Z njima po obodu krošnje dognojujemo vsaka tri do štiri leta, idealno je, če prej opravimo analizo tal. Količino vedno odmerimo po navodilih na embalaži, nikoli je ne presegamo. Z dušikovimi gnojili od srede poletja ne gnojimo več.

Pri sajenju za založno gnojenje, ki bo zadostovalo za nekaj let, na eno sadno drevo uporabimo kilogram do dva mineralnega gnojila z večjim deležem fosforja (P) in kalija (K) in pol samokolnice komposta ali uležanega hlevskega gnoja. Z delom mineralnega gnojila potrosimo dno sadilne jame, preostanek dodamo zemlji za zasipavanje, medtem ko polovico samokolnice komposta ali uležanega hlevskega gnoja nasujemo tik pod vrhnjo plastjo zemlje. Nobeno gnojilo se ne sme dotikati korenin, saj jih lahko požge.

Jesensko gnojenje trate

Tudi za trato velja, da je jeseni nikakor ne gnojimo z dušikovimi gnojili, saj bi ta pospešila rast in zimski mraz bi bilke poškodoval. Priporočljivo pa je gnojenje z namenskim gnojilom, ki ima višjo vsebnost fosforja in kalija za močnejše in globlje korenine, kar omogoči boljše prezimovanje trate. To gnojilo uporabljamo septembra ali oktobra.

!!galerija!!

Jesensko gnojenje vrtnic

Marsikje vidimo, da so vrtnice čez zimo osute s hlevskim gnojem, kakor da bi jih z njim zaščitili pred nizkimi temperaturami. Toda grmičke oz. spodnji del poganjkov vedno osujemo najprej z zemljo, šele nad njo razprostremo hlevski gnoj, saj ne sme priti v neposreden stik s stebli. Primeren čas za to je pozna jesen, tudi začetek decembra. Spomladi že napol predelan gnoj vkopljemo v tla in jih s tem obogatimo z organsko snovjo, za katero so vrtnice zelo hvaležne. To storimo, še preden jih porežemo, nekako v začetku marca.

Kompostni kup

Dokler je še toplo, premečemo kompostni kup, da bo v njem dovolj zraka. Idealno je, če dodamo med plasti nekaj hlevskega gnoja. Če je presuh, ga zalijemo, če je premoker, med plasti primešamo suho listje, suho travo ali nekaj slame. Količino vlage v kompostni masi preverimo tako, da jo stisnemo v pest. Če razpade, ko pest razpremo, je presuha, če se drži v kepici, je vlažnost ustrezna, če se iz nje cedi voda, je premokra. Zdaj je še čas, da razgrajevanje organske mase, za katero skrbijo mikroorganizmi, pospešimo tako, da jo zalijemo z vodo, v kateri smo stopili sladkor, ali s koprivno brozgo (koprive namakamo 14 dni). Kompostni kup čez zimo prekrijemo s smrečjem ali koruznico.