Kako je slovenska vplivnica rastlinjak spremenila v svoj kotiček miru

Ko je Jasmina, ustvarjalka profila @just.mom.life, spomladi končno postavila svoj dolgo želeni steklenjak, ni pričakovala, da bo postal več kot le prostor za gojenje zelenjave. Danes je to njena oaza sprostitve, prostor, kjer se svet umiri in kjer med paradižniki, paprikami ter citrusi najde mir in navdih. Njen primer dokazuje, da rastlinjak ni le naložba v samooskrbo, temveč tudi v kakovost bivanja.

Kaj gojiti v njem?

Najpogostejši razlog za postavitev rastlin­jaka je ljubezen do paradižnika, ta v zaščitenem okolju rodi več in dlje, saj ni izpostavljen vlagi, ki pripomore k širjenju bolezni. Poleg paradižnika so odlična izbira za gojenje v takšnem zaščitenem prostoru tudi paprike, čiliji, melone, lubenice, bučke in celo eksotične rastline, kot sta okra in melonasta hruška.

Kot nam je pojasnila Klementina Tement iz vrtnarstva Tement, lahko z dobrim načrtovanjem za vsaj tri tedne prehitimo pridelavo plodov na prostem, pridelek pa pobiramo dlje v jesen, saj paradižnik v ogrevanih rastlinjakih vztraja vse do novembra. Pozimi so smiselne tudi listnate zelenjave in kapusnice, saj dobro prenašajo nižje temperature in imajo počasnejšo rast.

Kako ga umestiti na vrt

Pri postavitvi rastlinjaka je lega ključnega pomena. Sončna lega zagotavlja dovolj svetlobe, a pozorni moramo biti tudi na veter, ki lahko poškoduje konstrukcijo. Smiselno je, da je rastlinjak obrnjen tako, da kar najbolje izkorišča pot sonca čez dan in da je v bližini vodni vir za zalivanje ali zbiralnik vode. Če se odločimo za sodobnejše avtomatizirane rešitve, ki skrbijo za samodejno senčenje in zračenje, bo nujen tudi električni priključek.

Vzdrževanje

Čistoča in redno vzdrževanje sta ključna za dolgoročno uporabo rastlinjaka. Po vsaki sezoni je priporočljivo odstraniti vse ostanke rastlin, očistiti konstrukcijo in stekla ter preveriti tesnila. S tem preprečimo razvoj bolezni in škodljivcev, ki bi se sicer ohranili v zavetju rastlinjaka. »Prav tako so neugodni ekstremi pri zalivanju, saj privabijo škodljivce. Zato sta enakomerno zalivanje in redno zračenje osnova,« opomni sogovornica.

Cena in trendi pri slovenskih kupcih

Cene rastlinjakov se zelo razlikujejo – od nekaj sto evrov za manjše plastične konstrukcije do nekaj tisoč evrov za kakovostne steklene izvedbe. V zadnjih letih slovenska gospodinjstva z rastlinjaki namreč ne iščejo več le samooskrbe, temveč tudi estetske dodatke k hiši. V tujini je na primer že uveljavljen trend rastlinjakov, ki se uporabljajo kot podaljšek dnevne sobe z razgledom na vrt, pri nas pa ponudba takšnih konstrukcij še nekoliko zaostaja.

Osebna zgodba: Jasminina pot do domačega steklenjaka

Jasmina, ustvarjalka Instagram profila @just.mom.life, si je letos izpolnila dolgolet­no željo in na svojem vrtu postavila steklenjak. »Ta zame ni samo prostor za rastline, ampak tudi kotiček za sprostitev in umiritev,« pripoveduje. Že ob selitvi v hišo je razmišljala o njem, spomladi pa je željo končno uresničila.

Z možem sta večino del opravila sama. Najprej je bilo treba pripraviti teren – pol metra globoko podlago iz peska, ki so jo naredili z bagrom, in betonske robnike. V notranjosti so položili tlakovce, sama pa je nato uredila lesene grede in korita. Največji izziv so bila pomanjkljiva navodila za montažo steklenjaka, zato sta si z možem pomagala s spletnimi posnetki. Končni strošek celotne postavitve, s pripravo terena vred, je znašal približno 3000 evrov.

Steklenjak se je hitro izkazal za čudovito pridobitev. Poleti se zaradi stekla zelo segreva, zato ga je Jasmina zasenčila s platnom, hkrati pa je skrbela za pogosto odpiranje oken in zračenje. V njem goji več vrst paradižnika in paprike, jeseni pa načrtuje zasaditev listnate zelenjave in kapusnic. Polovico prostora namenja zelenjavi, drugo polovico pa sproščanju. »V prihodnje bom v njem prezimila tudi oljko, bugenvilijo, olean­dre in citruse,« pove.

Rastlinjak zanjo ni le priložnost za samooskrbo, temveč tudi poseben kotiček za dušo. »Ko sem v njem, imam občutek, da se svet umiri,« pravi.