

Poleti mnoge sobne rastline dobijo rezidenco na balkonu, terasi ali vrtu. Več svetlobe, višja zračna vlaga in poletne temperature jim pogosto omogočijo bujno rast, zunanje okolje pa bolj od dnevne sobe spominja na kraje, od koder izvirajo. Toda ko se začne september in dnevi postajajo hladnejši, je čas, da razmislimo o njihovi vrnitvi v notranjost. Pri tem pa ni pomemben le datum na koledarju.
Ključno pravilo je preprosto. Ne čakajmo, da rastline preseneti prvi mraz. Večino priljubljenih lončnic je smiselno prestaviti v notranjost, ko se nočne temperature začnejo približevati desetim stopinjam Celzija. Tropske rastline, kot so fikusi, monstere, filodendroni in orhideje, imajo rade celo nekoliko toplejše razmere, zato jih je v notranjost boljše pospraviti prej.
Začetek septembra je lahko še zelo topel, zato rastlin ni treba v stanovanje prestaviti že prvega dne jesenskega meseca. Vsekakor pa jih je dobro začeti opazovati. Če vremenska napoved napoveduje hladnejše noči, sploh, če temperatura hitro pada, je bolje ukrepati prej kot prepozno. Še posebej občutljive so rastline, ki izvirajo iz tropskih in subtropskih območij. Pri njih lahko dolgotrajna izpostavljenost nizkim temperaturam povzroči poškodbe listov ali upočasni rast. Nekatere vrste krajši padec temperature sicer prenesejo, vendar to še ne pomeni, da jim hladne razmere koristijo.
Rastline, ki so več mesecev preživele zunaj, pred vrnitvijo v notranjost potrebujejo nekoliko več pozornosti. Na listih, steblih in njihovih stikih preverimo, če so se slučajno pojavili škodljivci. Posebno pozorni bodimo na pršice, kaparje, uši in ščitkarje. Pregledamo tudi spodnjo stran listov in površino zemlje. Če opazimo škodljivce, rastlino najprej postavimo v karanteno, da se ne okužijo še druge. Preden rastlino vrnemo na svoje mesto v stanovanju, jo nežno oprhamo še z mlačno vodo. Tako odstranimo prah, cvetni prah in del morebitnih škodljivcev.
Ko rastline vračamo v stanovanje, se razmere zanje precej spremenijo, tako, kot so se spomladi, ko smo jih prestavili ven. Zunaj so imele veliko več svetlobe, boljše kroženje zraka in pogosto višjo zračno vlago. V notranjosti bo svetlobe spet manj, zrak pa bo lahko zaradi ogrevanja precej bolj suh. Zato jih je na začetku dobro postaviti na čim svetlejše mesto, hkrati pa ne neposredno ob radiator. Izogibamo se tudi prepihu in nenadnim temperaturnim spremembam.
Po vrnitvi v notranjost je pomembno prilagoditi tudi zalivanje. Ker rastline zaradi manj svetlobe in nižjih temperatur običajno rastejo počasneje, potrebujejo tudi manj vode. Najpogostejša napaka je namreč ta, da jih še naprej zalivamo enako pogosto kot poleti. Lončnico, ki smo jo preselili v notranjost, nato opazujemo in po potrebi premaknemo po prostoru.