Jesenska nega trate: 7 opravil, ki jih naredimo septembra za lepo zelenico spomladi

Po poletnih mesecih trata pogosto ni več tako gosta in zelena kot spomladi. Vročina, suša, hoja in pogosta uporaba vrta lahko na njej pustijo suhe ali gole zaplate, zemlja pa je lahko zbita. Prav zgodnja jesen je primeren čas, da ji namenimo nekaj več pozornosti. Temperature so nižje, v tleh je več vlage, zemlja pa je še dovolj topla, da trava raste in se ukoreninja.

Jesenska nega trate ni zapletena, pomembno pa je, da opravila izvedemo ob pravem času. Septembra in v začetku jeseni lahko trato prezračimo, pognojimo, dosejemo prazna mesta in po potrebi posejemo tudi povsem novo zelenico.

1. Trate jeseni ne kosimo prenizko

Čeprav se rast trave z nižjimi temperaturami postopoma umirja, septembra košnje še ne opustimo. Če je vreme toplo, bo trata še vedno precej hitro rasla.

Pri jesenski košnji je pomembno predvsem, da trave ne pokosimo prenizko. Primerna višina je približno od štiri do pet centimetrov. Prenizko pokošena trata je bolj občutljiva, medtem ko nekoliko višja trava lažje ohranja svojo vitalnost.

Pomembno je tudi, da so rezila kosilnice ostra. Topi noži travnih bilk ne odrežejo čisto, ampak jih cefrajo, zaradi česar se konice hitreje izsušijo.

2. Prazne zaplate dosejemo

Če so po poletju na zelenici ostala gola ali redka mesta, je september primeren čas za dosejevanje trate. Zemlja je še ogreta, temperature zraka pa praviloma niso več tako visoke kot sredi poletja.

Prazno mesto najprej očistimo in zemljo nekoliko razrahljamo. Po potrebi ji dodamo nekaj humusa oziroma presejanega komposta, nato posejemo travno seme. Seme naj ima dober stik z zemljo, površina pa mora biti v času kalitve ves čas primerno vlažna.

Pri zalivanju nove setve ne uporabljamo močnega curka vode, ki bi lahko seme odplaknil ali ga premaknil na rob gredice. Boljše je nežno in pogosto vlaženje.

Rjava trata sredi poletja še ni izgubljena: tako ji pomagamo, da si opomore

3. September je primeren tudi za setev nove trate

Jesen je poleg pomladi eden najboljših terminov za setev trate. Prednost jesenske setve so še vedno topla tla in praviloma več naravne vlage.

Za kalitev travnega semena morajo biti tla dovolj topla. Ko se njihova temperatura približa 10 stopinjam Celzija ali pade pod to vrednost, se kalitev močno upočasni. Zato s setvijo ne odlašamo predolgo.

Po setvi je najpomembnejše, da se zgornja plast zemlje ne izsuši. Novo posejano površino moramo zato v prvih tednih redno zalivati.

4. Zbito trato prezračimo

Če se po zelenici veliko hodi ali so tla težka in glinena, se lahko zemlja sčasoma močno zbije. Voda in zrak zato težje prodirata do korenin, kar se pozna tudi na videzu trate.

Jeseni lahko takšno trato prezračimo. Na manjših površinah si pomagamo z vrtnimi vilami, večje pa lahko obdelamo s prezračevalnikom.

Pri zelo zbitih tleh lahko odprtine, ki nastanejo pri prezračevanju, zapolnimo s peskom. Tako izboljšamo strukturo tal in zmanjšamo možnost, da bi se zbita zemlja hitro ponovno sprijela.

Zračenje zbite zemlje in odstranjevanje mahu izboljša dostop zraka, vode in hranil do korenin ter pripomore h gostejši in bolj zdravi trati. Foto Ronstick/Shutterstock

5. Jesensko gnojenje trate se razlikuje od spomladanskega

Pri gnojenju trate jeseni ne želimo predvsem spodbuditi bujne rasti zelenih delov, temveč rastline pripraviti na hladnejše mesece.

Zato jesenska gnojila vsebujejo drugačno razmerje hranil kot tista, ki jih uporabljamo spomladi. Jeseni je manj poudarka na dušiku, več pa na hranilih, ki pripomorejo k boljšemu razvoju koreninskega sistema in večji odpornosti trate.

Pri izbiri gnojila zato preverimo, ali je namenjeno prav jesenskemu gnojenju trate, in se pri odmerjanju držimo navodil proizvajalca.

6. Če se je razrasel mah, samo grabljenje ni dovolj

Mah se pogosto pojavlja na senčnih, vlažnih ali zbitih delih zelenice. K njegovemu širjenju lahko pripomore tudi prenizka košnja.

Če se ga želimo znebiti, ni najbolje, da živi mah zgolj močno pograbimo, saj lahko njegove delce tako raznesemo še na druge dele trate. Primerneje je, da ga najprej ustrezno zatremo, šele nato odstranimo odmrli oziroma počrneli mah.

Hkrati je smiselno razmisliti, zakaj se na določenem mestu sploh pojavlja. Pri zbiti zemlji lahko pomaga prezračevanje trate, na zelo senčnih mestih pa razmere za gosto travno rušo preprosto niso idealne.

Vam trato osvaja ta plevel? Najprej preverite, ali gre za srakonjo ali plazečo pirnico

7. Odpadlega listja ne puščamo na zelenici

Ko začne z dreves odpadati listje, ga s trate redno odstranjujemo. Nekaj posameznih listov travi ne bo škodovalo, debelejša plast mokrega listja pa jo prekrije in ji odvzame svetlobo.

Pod mokrim listjem se zadržuje tudi veliko vlage, zaradi česar lahko trava začne rumeneti, ustvarijo pa se ugodnejše razmere za razvoj bolezni.

Zato jesensko grabljenje ni zgolj estetsko opravilo. Z odstranjevanjem listja poskrbimo, da trava tudi v zadnjih tednih rastne sezone dobi dovolj svetlobe in zraka.

Debele plasti mokrega listja ne puščamo na zelenici, saj travi jemlje svetlobo in ustvarja ugodne razmere za razvoj bolezni. Foto Encierro/Shutterstock

Z jesensko nego do gostejše trate spomladi

Vseh opravil ni treba izvajati na vsaki zelenici. Če je trata gosta in zdrava, bodo morda dovolj pravilna košnja, jesensko gnojenje in odstranjevanje listja. Pri redki, zbiti ali poškodovani zelenici pa je zgodnja jesen prava priložnost za temeljitejšo obnovo.

Najpomembnejše je, da z dosejevanjem in setvijo ne čakamo do pozne jeseni. Trava potrebuje dovolj časa in še vedno topla tla, da vzklije, se ukorenini in okrepi pred prihodom zime. Nekaj dela septembra nam tako lahko prihrani precej popravljanja trate prihodnjo pomlad.