Sadno drevje

• Zakaj pozno jeseni: Sadno drevje – podobno velja tudi za druga listopadna drevesa in grmovnice – je najbolje saditi, ko rastline mirujejo, znak za prehod v mirovanje pa je, ko odvržejo liste. V tem času se najbolje ukoreninijo. Poleg tega olistana rastlina porabi veliko več vode, ker jo z listi "izdiha" v ozračje, medtem ko je pri neolistani izsuševanje veliko manjše. Kljub temu jeseni posajeno drevje tudi v mrzlih mesecih brez padavin vsaj na 14 dni obilno zalijemo.
• Nakup sadik: Sadike sadnega drevja je najbolje kupovati v specializiranih sadnih drevesnicah. O njihovi zanesljivosti govorijo lastna pridelava sadik, to, da vam osebje predstavi vse lastnosti izbranih sadik (vrsta, sorta, podlaga, pričakovana velikost, nasveti za sajenje in oskrbo), in deklaracijski listek sadike. V sadnih drevesnicah je izbira sadik z golimi koreninami večinoma večja kot spomladi.
• Podatek o podlagi: Pri večini sadnih vrst so sorte cepljene na podlago (izjema je denimo aktinidija). Pri izbiri je za vas bistvena lastnost podlage to, da je od nje odvisna velikost drevesa v odraslosti. V drevesnici izrecno povejte, koliko prostora imate zanj na razpolago. Kupljene sadike čimprej posadite, da se korenine ne izsušijo.
• Sadilna jama: Sadilne jame je priporočljivo izkopati prej in se šele nato odpraviti po sadike. Tako za drevesa kot sadike grmastega jagodičevja izkopljemo jame s premerom 60 cm in globoke vsaj 50 cm. Če je mogoče, ločimo zgornji in spodnji sloj zemlje. Resda je jama globlja, kot bomo posadili sadike, vendar je pomembno, da so zrahljana in pognojena tudi tla pod koreninami.
• Gnojenje: Za eno sadiko potrebujemo kilogram do dva mineralnega gnojila z večjim deležem fosforja (P) in kalija (K). Z delom pognojimo dno sadilne jame, preostanek dodamo zemlji za zasipavanje, medtem ko polovico samokolnice komposta ali uležanega hlevskega gnoja nasujemo tik pod vrhnjo plastjo zemlje. Nobeno gnojilo se ne sme dotikati korenin, saj jih lahko požge.
• Kako sadimo: Sadilno jamo začnemo zasipati z zemljo v obratnem vrstnem redu, kot smo jo odkopavali. Na dno vržemo dve tretjini mineralnega gnojila in zasipamo s petimi centimetri zemlje. Nato v jami naredimo hribček, na katerega razporedimo na 20 cm dolžine prirezane korenine. Pri tem predvidimo, da bo sadika rasla tako globoko, kot je rasla v drevesnici (na sadiki je ta rob dobro viden). Pomembno je, da bo cepljeno mesto na sadiki, potem ko bo jama zasuta, ostalo vsaj ped nad zemljo. Ob zasipanju sadike dodajamo preostanek mineralnega gnojila, zasuto zemljo sproti rahlo tlačimo z nogami. Tik pod zgornjo plastjo razporedimo hlevski gnoj ali kompost. Zasutje je lahko nekaj centimetrov nad ravnijo okoliških tal, saj se bo do 5 cm še posedlo. Po sajenju sadiko obilno zalijemo, npr. z velikim vedrom vode.
• Količek, zaščita pred divjadjo in voluharjem: Preden v sadilno jamo postavimo sadiko, v njeno dno zabijemo impregniran količek za oporo. Po sajenju bomo sadiko na dveh mestih privezali obenj s prožno sadjarsko vrvico v obliki osmice. Če imamo na terenu voluharja, damo koreninski splet pred sajenjem v namensko žično mrežo proti temu glodavcu, debelce pa zaščitimo pred divjadjo tako, da okoli njega v obliki valja namestimo mrežo.

Okrasno drevje

Podobno kot sadno drevje sadimo tudi druge listavce. Razlika je le v načinu oz. količini gnojenja.

• Izbira sadik: Sadike okrasnih dreves se pogosteje kot sadne sadike prodajajo v loncih ali s koreninsko balo, kakor pravimo koreninskemu spletu z zemljo vred. Takšna lahko sadimo vse leto, dokler zemlja ni zamrznjena, zaradi oskrbe posajenih rastlin z vodo pa ima prednost jesensko sajenje. Pomembno je, da sadiko izberemo glede na razpoložljivo velikost prostora, boljša izbira so sadike, vzgojene v drevesnicah s klimo, ki je podobna kot v naših krajih, torej ne na območju z milejšimi zimami. Dober drevesničar nam bo svetoval tudi glede sajenja in oskrbe drevesa. Sadike okrasnih listavcev na golih koreninah se vedno sadijo, ko so brez listov.
• Način sajenja: Izkopljemo sadilno jamo, ki je globoka globoko vsaj toliko, kot je visok lonec, ali toliko, da bo sadika posajena enako visoko, kot je bila v drevesnici. Širina sadilne jame naj bo najmanj za dva premera koreninske bale, pri golih koreninah za dva premera krošnje. Med zasipavanjem koreninske grude sadiko držimo v pokončnem položaju, pri čemer pazimo na višino.
• Gnojenje: Ob sajenju in prvo leto po njem posajenega okrasnega drevesa in grmovnice ne gnojimo, saj ga želimo prisiliti, da bi v iskanju hrane samo čim dalj razpredlo korenine. Kolobar okrog drevesa v širini krošnje bi moral biti dve do tri leta okopan.
• Opora: Pri drevesih že v dno sadilne jame zabijemo debelejši lesen količek, po možnosti impregniran, da bo predstavljal trdno oporo dve ali tri leta, dokler se sadika ne bodo dobro ukoreninila. Rastlino ob količek privežemo s prožno vrvico v obliki osmice, sadiko pa zalijemo z veliko zalivalko vode.
•