

Ko se poletje približuje koncu, prihajajo na cvetličnih gredicah čedalje bolj do izraza dalije, ki bodo cvetele do slane. Za tiste, ki ste cvetlice na vrt ali v posode prvič zasadili šele v zadnjih sezonah, bodisi iz nostalgije za babičinim vrtom ali zaradi občudovanja teh cvetic v laseh Fride Kahlo na slikarkinih avtoportretih, smo zbrali nekaj priporočil za oskrbo od visokega poletja do jesenskih zmrzali, ko bo treba njihove gomolje pospraviti.
Tisto, kar prav zdaj najbolj nujno potrebujejo, je obilno zalivanje večkrat na teden, saj so močno žejne, vsem visokim sortam, ki so se doslej že močno razrasle, pa je treba narediti oporo. Veter poletnih neviht jih lahko polomi, še večkrat stebla klonijo pod težo velikih cvetov – med njihovimi umetelno zloženimi cvetnimi lističi voda po dežju ne odteče tako zlahka.

Dalije so zelo raznolika skupina cvetic. Oblika njihove rasti in cvetov je seveda najbolj odvisna od njihove dedne zasnove (pri vsaki sorti so ob nakupu gomoljev ali mlade rastline opisane lastnosti), do določene mere pa lahko na obliko, višino in bujnost rasti z oskrbo vplivamo sami.
Če rastline vršičkamo (jim odščipnemo vrhove) bodo naredile bolj razraščene grmičke z več stranskimi poganjki in več cvetovi. Na splošno jih vršičkamo bolj v začetku poletja, vendar ima podoben učinek tudi odstranjevanje odcvetelih cvetov ali pa nabiranje cvetočih poganjkov za rezano cvetje.
Pri dalijah z velikimi cvetovi – če bi radi, da bi bili čim večji in lepši – pa delamo ravno obratno: če odstranjujemo stranske brste, omogočimo boljšo prehranjenost glavnega cveta.
Če se nam zdi, da je grmiček dalije prenatrpan, nekatere poganjke v začetku poletja pri tleh odrežemo. Pri dalijah z zelo velikimi cvetovi omejimo število stebel na tri ali pet na rastlino, pri drugih na sedem do 10.

Pred izbiro dalij vedno preverimo predvideno višino (sorte so visoke od 30 cm do dva metra) in bujnost grmička. Nekatere sorte imajo kljub višini kompaktno rastoče grmičke in ne potrebujejo opore. Zagotovo pa jo potrebujejo tiste z vitkimi, visokimi poganjki in velikimi umetelnimi cvetovi, ki jih lahko polomita ali poležeta veter ali teža mokrih cvetov.
Podporo je bolje postaviti pred saditvijo gomoljev, saj lahko pozneje te poškodujete. Za večino sort zadostujejo močne bambusove palice, bodisi posamezno bodisi štiri v kvadratu okoli grma. Bujne in visoke dalije z velikimi cvetovi potrebujejo močne palice, zabite globoko v tla, eno na steblo. Cvetna stebla privezujemo ob oporo, ko rastejo, z mehko vrtnarsko vrvico.
Za bogato cvetenje dnevno odstranjujte odcvetele cvetove, s čimer preusmerite energijo v tvorbo novih cvetov. Cvetenje spodbuja tudi dognojevanje z gnojili, ki vsebujejo veliko fosforja. Nekateri vrtnarji navajajo, da so primerna tudi gnojila s fosforjem in kalcijem oz. gnojila za paradižnik. To so navadno tekoča gnojila, s katerimi ob zalivanju dognojujemo na 14 dni. Če prekomerno uporabljamo gnojila, bogata z dušikom, rastlina razvije bujnejše zelene poganjke, a manj cvetov.

Dalije so žejne rastline in tiste, ki rastejo na gredicah, potrebujejo obilno zalivanje v suhem in vročem vremenu. Kot mnoge druge rože seveda ne marajo tal, v katerih voda zastaja. Če rastejo v posodah, potrebujejo redno zalivanje skozi vso rastno sezono – manjša je posoda, hitreje se izsušijo.

Če dalije pogosto režemo za šopke, s tem še pospešimo tvorbo cvetov – pravzaprav socvetij z neštetimi cvetovi, razporejenimi v košek. Ta s steblom režemo šele, ko so popolnoma odprta, saj se zaprti popki po obiranju ne odprejo več. Najprej se odprejo cvetki ob obodu, nazadnje v sredini socvetja. Rjavi cvetni listi na zadnji strani odprtih cvetov so znak starosti, zato se jim pri rezanju izognimo.
Dalija dela cvetove drugega za drugim, največkrat zraste en cvet, pod katerim že ženejo poganjki z novimi popki. Zaradi tega imajo cvetovi včasih kratka stebla. Za cvetove z dolgimi stebli morate stranjske poganjke redno odstranjevati. Cvetovi se hitro menjajo, zato dalije kljub odstranjevanju poganjkov bogato cvetijo.
Najpogostejši škodljivci dalij so polži v času, ko rastline odganjajo, voluharji, ki jim teknejo gomolji, in uši, ki napadajo mlade vršičke. Za zaščito pred voluharjem je gomolje priporočljivo posaditi v namensko zaščitno mrežo. Uši je najbolje obvladovati z blagim curkom vode ali škropljenjem z zeliščnimi pripravki (iz kopriv, vratiča ali rabarbarinih listov). Če imamo dalije v loncih, jim zagotovimo zračno lego, saj jih lahko v vročem in suhem vremenu, na pokritih terasah in balkonih, napadejo pršice, zaradi katerih rumenijo in odpadajo listi.
Včasih dalije napadeta pepelasta in siva plesen, pepelasta bolj v sušnih razmerah (pomen zalivanja!), siva pa v vlažnih. Da bi sivo plesen omejili, z rastline redno odstranjujmo odmrle ali ovenele cvetove in listje – a nikoli z mokrih rastlin!

Gomolje jeseni izkopljemo, ko prva slana posmodi nadzemni del dalij. Izkopljemo jih z vilami, stebla porežemo za ped nad gomolji. Vse naj se nekaj dni suši, nato gomolje zložimo v zaboj ali škatlo ter zasujemo s suho žagovino, šoto ali prstjo. Idealna je temperatura od 5 do 10 stopinj.
Če imamo več sort dalij, gomolje opremimo z etiketami ali s kakšno med cvetenjem posneto fotografijo.