

A dobra novica je, da to še ne pomeni, da je rastlina za odpis. Vrtnarji in strokovnjaki za hortenzije namreč pojasnjujejo, da so številne hortenzije, predvsem priljubljene velikolistne hortenzije, znane po pojavu, ki ga pri nas poimenujemo "popoldansko povešanje". Do tega pride, ker rastlina v vročini izgublja vodo skozi liste hitreje, kot jo korenine uspejo nadomestiti, nato pa se zvečer ali naslednje jutro ponovno postavi pokonci.
Ko se hortenzija v loncu popolnoma povesi in zemlja postane zelo suha, navadno zalivanje od zgoraj pogosto ni dovolj. Vrtnarji zato priporočajo preprost trik, da celoten lonec za 20 do 30 minut postavimo v večje vedro ali korito z vodo.
Zakaj deluje? Zelo suha zemlja lahko postane tako zbita in izsušena, da začne vodo odbijati. Ko zalivamo od zgoraj, voda preprosto steče ob robovih lonca, korenine pa ostanejo suhe. Po drugi strani zalivanje s potopitvijo rastlini omogoči, da se celotna koreninska gruda enakomerno navlaži.
Ko iz lonca prenehajo uhajati zračni mehurčki, ga dvignemo iz vode, pustimo odteči odvečno vodo in rastlino za nekaj dni prestavimo v polsenco.

Čeprav se zdi logično, da bi med vročinskim valom rastline zalivali večkrat dnevno, strokovnjaki opozarjajo, da to pogosto povzroči plitvejše korenine in več težav kot koristi. Kot pri drugih rastlinah, je tudi v tem primeru veliko bolj učinkovito eno temeljito jutranje zalivanje, pri katerem voda prodre globoko v tla, saj tako korenine rastejo globlje in so bolje pripravljene na sušna obdobja.
Pri hortenzijah je še posebej pomembno, da zalivamo pri tleh in ne po listih ali cvetovih, saj mokri listi povečujejo možnost za razvoj glivičnih bolezni.
Vrtnarski strokovnjaki svetujejo preprost test. Če je hortenzija povešena popoldne, naslednje jutro pa ponovno stoji pokonci, je rastlina najverjetneje zdrava. Če so listi in cvetovi oveneli tudi naslednji dan, pa gre običajno za pomanjkanje vode ali prevelik toplotni stres.
Preverimo lahko tudi zemljo; če je nekaj centimetrov pod površino še vedno vlažna, dodatno zalivanje ni potrebno, če pa je zemlja suha, rastlina potrebuje temeljito namakanje.
David Doggett, predsednik združenja Alabama Hydrangea Society, opozarja, da so velikolistne hortenzije med najbolj občutljivimi rastlinami na poletno vročino, najhuje naj bi jih prizadelo premočno popoldansko sonce. Hortenzije namreč najbolje uspevajo tam, kjer imajo jutranje sonce in zaščito pred najhujšo popoldansko pripeko.
Podobno svetujejo tudi drugi hortikulturni strokovnjaki, ki pravijo, da je v določenih primerih rastline dobro zaščititi z začasno senčno mrežo ali jih, če rastejo v loncih, v času vročinskega vala prestaviti na bolj senčno mesto.
Kot pojasnjujejo strokovnjaki, lahko ogromno naredimo tudi z zastirko. Nekaj centimetrov debela plast lubja, listovke ali druge organske zastirke pomaga ohranjati hladnejša tla, zmanjšuje izhlapevanje vode in ščiti korenine pred pregrevanjem, ter posledično obljublja lepše in bolj bujne cvetove.

Ko so hortenzije pod stresom zaradi vročine, se izogibajmo gnojenju, močnemu obrezovanju in vsakodnevnemu površinskemu zalivanju. Takšni posegi rastlino namreč dodatno obremenijo ravno v času, ko energijo najbolj potrebuje za preživetje in ohranjanje vlage.
Če so posamezni listi ali cvetovi že ožgani od sonca, si ne bodo več opomogli, vendar to še ne pomeni, da je rastlina izgubljena. Ob zadostnem zalivanju in nekoliko hladnejšem vremenu bo večina zdravih hortenzij hitro pognala nove poganjke in ponovno pokazala svojo značilno bujnost.