

Grmički mačeh, posejanih zgodaj poleti, ki pred zimo razvijejo dovolj korenin, so izjemno odporni proti nizkim temperaturam, pravzaprav so te cvetice najbolj priljubljene ravno kot okras mrzlega dela leta. Jeseni in pozimi razprejo cvetove še isti dan, ko jih je oplazila slana, samo da jih poboža sonce.
Za ta del leta so bile priljubljene že pred desetletji, ko nabor sort ni bil tako raznolik, kot je danes. Prav zaradi odpornosti na mraz, nezahtevne vzgoje in prilagodljivosti so bile hvaležne cvetice za zasaditev grobov in v ornamente oblikovanih gredic po parkih. Za spomin pokojnikom so še vedno priljubljene, pogosto se sadijo tudi v zunanje cvetlične posode, odkar so žlahtnitelji vzgojili povešave sorte, pa tudi v obešanke in za zimski okras okenskih koritc. V kombinaciji z drugimi cveticami ali same.

Mačehe danes gojimo kot dveletnice – za večino teh je značilno, da se sejejo sredi leta, zacvetijo pa naslednjo pomlad. A pri mačehah se cvetovi pojavijo že jeseni in ob ugodnih zimskih razmerah cvetijo vso zimo in še vso pomlad, ko temperature presežejo 18 stopinj, pa se cvetenje počasi poneha, grmički pa izgubijo vitalnost in okrasno vrednost.
Toda zakaj mačehe cvetijo tudi pozimi? Zato, ker si žlahtnitelji (specializirani vrtnarji, ki s križanjem različic iz narave in sort med sabo) pri mačehah že več stoletij prizadevajo okrepiti prav odpornost na mraz in podaljšati jesensko-zimsko-spomladansko sezono cvetenja. Tako je vsaj v delu sveta z zmernim podnebjem. Najprej so jih zanimali vedno večji, vedno bolj žametni cvetovi živahnih barv in barvnih kombinacij, danes pa se osredotočajo tudi na velikost cvetov in obliko poganjkov, ki lahko polegajo, rastejo pokončno ali se povešajo.

Mačehe k nam niso prišle od daleč, v naših krajih so doma in imajo veliko sorodnic. Spadajo namreč v veliko skupino vijolic (Viola). Za kultivirane okrasne sorte so kot osnovo vzeli divjo mačeho ali divjo vijolico (Viola tricolor), ki kot plevel (a ne zelo na gosto) raste na obdelanih površinah tudi pri nas in ima vijolično-rumeno-modre cvetke. Te cvetice navadno cvetijo čez poletje. Pozneje so to vrsto križati z rogato vijolico (Viola cornuta), evropsko rumeno mačeho (Viola lutea) in altajsko mačeho (Viola altaica) in raznolike lastnosti, ki so jih žlahtnitelji potem selekcionirali, so se začele vrstiti …
Zatorej je razumljivo, da je ponekod šla selekcija tudi v smer različic, ki prav dobro cveto od pomladi do jeseni in so primernejše za hladnejše kraje. Pri nas so bolj izjema, v angleško govorečem delu sveta pa tem sortam pravijo poletne mačehe (summer pansies).

Čas setve: Če nameravamo iz želenega semena sami vzgojiti sadike mačeh, jih posamično sejemo zgodaj poleti.
Presajanje: Sadike mačeh lahko posadimo za zunanji okras zgodaj jeseni ali spomladi. Če jih bomo sadili jeseni, nam bodo posamične že cvetele in se spomladi prej razvile v cvetoče grmičke.
Rastišče: Mačehe sadimo na sončne ali delno senčne lege, kjer jim bomo zagotovili konstantno vlažnost.
Zalivanje: V suhem vremenu rastline redno zalivamo, tudi čez zimo – takrat ko zemlja odmrzne.
Obiranje odcvetelih cvetov: Pomembno je odstraniti ovenele cvetove in liste, da spodbudimo neprekinjeno cvetenje.
Nizke temperature: Četudi mačehe čez zimo pomrznejo, si hitro opomorejo in ob prvem soncu ali zgodaj spomladi hitro zacvetijo.
Zaščita: Zasaditve z mačehami lahko ob zelo nizkih zimskih temperaturah pokrijemo s kopreno, a ni nujno. Debelo snežno odejo raje odstranimo.