Katere cvetice in dišavnice sejemo jeseni

Prehod iz poletja v jesen je pri mnogih cveticah čas odcvetanja in nabiranja semena za domačo setev. Z njo lahko sami vzgojimo tako cvetice, ki so enoletnice (ognjič, enoletni mak, kozmeje, kapucinke, zajčki, okrasni grahor in druge), dvoletnice (mačehe, marjetice), pa tudi trajnice, ki jih že imamo na vrtu ali katerih seme smo kupili.

Enoletnice

Večino enoletnic, predvsem tistih iz toplih krajev, sejemo spomladi, ko mine nevarnost zmrzali, neposredno na vrtno gredico ali pa v zaščitene prostore. Pri nekaterih enoletnicah, tj. rastlinah, ki se posejejo, zrastejo, cvetijo, razmnožujejo in odmrejo v eni sami sezoni, pa lahko opravimo že jesensko setev, da se bodo sadike spomladi prej razrasle in začele cveteti. Podobno se seveda zgodi tudi s semenom, ki se samo osuje na tla. Med njimi so denimo ognjič, enoletni maki, okrasni grahor.

Prednost jesenske setve, pri kateri jih posejemo v posode na zaščiteno mesto, kjer so razmere temperaturno nekoliko ugodnejše kot na prostem, je, da vzkalijo in napredujejo prej, sejanci so tudi zaščiteni pred škodljivci, predvsem polži. Zgodaj spomladi sicer lahko kupimo sadike, a s setvijo veliko prihranimo. Zanjo so primerni neogrevani rastlinjaki, tople grede, zaprti balkoni ali kakšna druga svetla zavetna lega.

Ognjič: Ognjičevo seme je kaljivo celo takrat, ko semenski košek še ni povsem suh, za kaljenje tudi ne potrebuje prehodnega obdobja nizkih temperatur. Čeprav kali tudi na svetlem, ga je smiselno jeseni posejati v globlje platoje, kjer bo seme z vseh strani obdano vsaj z nekaj cm substrata, v katerega vtisnemo nekaj cm globoke brazde ali luknjice, ki jih potem pokrijemo z zemljo. Ker bo posoda v rastlinjaku ali na drugem zavetnem mestu izpostavljena nizkim temperaturam (a ne tako nizkim kot na prostem), bo substrat seme izoliral. S tem namenom plato čez zimo tudi pokrijemo s prozornim pokrovom, ki pušča nad površino substrata kakih 10 cm zraka. Vseskozi ohranjamo vlažnost substrata in pokrov redno dvigujemo (zračenje). Pomembno je vedeti, da semenu temperature pod ničlo ne škodijo, a tako nizke temperature bi zavrle kalitev.

Jeseni posejan ognjič bo cvetel nekaj tednov pred pomladanskimi sadikami. Foto: La Huertina De Toni/Shutterstock

Enoletni mak: Za vrtni mak (rožnato cvetoči, enoletnico, ki daje seme za gibanico in druge kulinarične podvige) je priporočljiva jesenska setev, pri nas septembra ali v začetku oktobra. Mogoče ga je sejati tudi zgodaj spomladi. Ker iz zelo drobnega semena vzniknejo prav majhni sejančki, setveno površino dobro pripravimo, prst zdrobimo in poravnamo. Poleg vrtnega maka so enoletnice še poljski mak, islandski mak in kalifornijski mak. V zavarovani prostor jih lahko sejemo podobno, kot je opisano pri ognjiču, v nekoliko plitvejše brazde.

Črna kumina, okrasna nigela: Setev ene najbolj cenjenih zdravilnih rastlin, črne kumine (Nigela sativa; ni v nikakršem sorodu z navadno kumino, katere botanično ime je Carum carvi) s prelepimi sinje modrimi ali belimi cvetovi, na prosto lahko opravimo jeseni ali spomladi. Ker presajanja ne prenaša najbolje, jo je dobro sejati na stalno mesto, v 2 cm globoke brazde. Pomembno je, da izberemo zelo osončeno lego. Podobno sejemo tudi njene sorodnice, okrasne nigele (Nigella damascena), katerih sorte cvetijo v različnih barvah.

Dišeči grahor: Največji navdušenci sejejo dišeči grahor že jeseni. Pri setvi na prosto je treba paziti, da sejančki zaradi vlage ne bi propadli ali zaradi mraza pomrznili. V zaščiten prostor z idealno temperaturo okrog 10 stopinj Celzija jih posejemo v lončke s premerom 8 cm, po pet semen v enega nekaj cm globoko. Seme je včasih slabo kaljivo zaradi semenske ovojnice: dobro je semena namočiti čez noč v vodi, nekateri vrtnarji namesto tega semensko ovojnico zarezujejo. Pomembno je ohranjati vlažnost substrata.

Dvoletnice

Za setev dvoletnic je septembra že prepozno. Večino cvetic iz te skupine, ki preživijo zimo pri nas, sejemo na prosto od pozne pomladi do avgusta, odvisno od vrste, jeseni pa jih že presajamo na prosto. Od dvoletnic, ki običajno v zmernem podnebju potrebujejo dve vegetacijski sezoni, da izpolnijo svoj življenjski ritem, so najbolj znane cvetice mačehe, marjetice, turški nageljni, dvoletni svetlin, rožlin in spominčica.

Mehiški ožep bo zrasel tudi iz domačega semena. To potrebuje pred kalitvijo obdobje mraza. Foto Joe Kuis/Shutterstock

Trajnice

Med cveticami, za katere je priporočena ali poleg pomladanske smiselna tudi jesenska setev, so nekatere trajnice in začimbnice. Glede na njihovo dolgoživost njen smisel ni toliko »prehitevanje« s sadikami, da bodo krepke že zgodaj spomladi, temveč dejstvo, da seme nekaterih izmed njih za dobro kalitev potrebuje daljše obdobje nizkih temperatur.

Semena nekaterih rastlin zmernega podnebnega pasu se namreč začnejo razvijati šele potem, ko so vsaj nekaj tednov izpostavljena vlagi in mrazu – pojav je znan kot stratifikacija. Ta prilagoditev preprečuje, da bi seme vzklilo prezgodaj v neustreznih klimatskih razmerah. Takšne značilnosti imata tudi ožepek, modro cvetoča trajnica z izjemnimi zdravstvenimi koristmi, ki je hkrati odlična paša za čebele, in sivka.

Če imamo domače sivkino ali ožepovo seme ali smo ga od koga dobili, ga posejemo jeseni, da izpolnimo ta pogoj. Posejemo ga plitvo na gredice, kjer bi radi nove sejance, ali pa ga samo potresemo po površini – ožepek denimo ravno zdaj semeni. Lahko pa pobrano seme čez zimo shranimo v posodici z mivko v hladilniku ali ga damo v steklenem kozarčku za teden ali dva v zamrzovalnik, če ga nameravamo sejati spomladi. Pri kupljenem semenu zelišč naj bi semenarske hiše za obdobje nizkih temperatur že poskrbele, če pa smo v dvomih, ga prav tako za nekaj časa zamrznemo.

Tudi seme timijana lahko na prosto sejemo zgodaj jeseni. 

Z lastno setvijo teh in drugih trajnic veliko prihranimo.