

Oktober in november sta čas, ko se na vrtu naberejo večje količine odpadlega listja. Namesto da bi ga v celoti odložili med biološke odpadke, ga lahko uporabimo za pripravo komposta, zastiranje gredic ali izdelavo listovke, rahlega organskega substrata, ki nastane z razkrajanjem listja.
Vendar ni vse listje enako uporabno. Nekatere vrste vsebujejo snovi, ki lahko zavirajo rast rastlin, druge se razgrajujejo zelo počasi, pri obolelem listju pa obstaja nevarnost prenosa rastlinskih bolezni.
Orehovo listje vsebuje juglon, naravno spojino, ki lahko zavira rast nekaterih rastlin. Zato svežega orehovega listja ni priporočljivo uporabljati kot zastirko na vrtnih gredicah.
To pa ne pomeni, da nikakor ne sme na kompost. V manjših količinah ga lahko pomešamo z drugim organskim materialom. Med pravilnim kompostiranjem se juglon postopoma razgrajuje.
Tudi hrastovo in kostanjevo listje zahtevata nekaj previdnosti, vendar iz drugačnega razloga. Zaradi svoje sestave se praviloma razgrajujeta počasneje kot mehkejše listje drugih listopadnih dreves.

Če ju na kompost odlagamo v velikih količinah in debelih plasteh, se lahko razgradnja upočasni. Zato ju je priporočljivo predhodno zdrobiti ter pomešati z drugim listjem in bolj vlažnimi rastlinskimi ostanki.
Manjše količine obeh vrst lahko brez večjih težav vključimo v domači kompost.
Posebno pozornost namenimo listju sadnega drevja, ki so ga med rastno sezono prizadele glivične bolezni.
To velja denimo za listje jablan in hrušk, okuženih s škrlupom, ter druge rastlinske ostanke z izrazitimi znaki bolezni. Na takšnem listju lahko prezimujejo povzročitelji okužb, ki se v naslednji rastni sezoni znova razširijo.
Pri pravilnem vročem kompostiranju številni povzročitelji bolezni sicer propadejo, vendar domači kompostniki pogosto ne dosežejo dovolj visokih temperatur. Zato se je večjim količinam okuženega listja na domačem kompostu priporočljivo izogniti.

Za zastiranje gredic, trajnic in grmovnic je najprimernejše zdravo listje z domačega vrta, katerega izvor poznamo.
Previdni moramo biti pri listju, nabranem na javnih zelenicah in v okolici večstanovanjskih stavb, saj je lahko onesnaženo z živalskimi iztrebki in drugimi nečistočami.
Pri kompostiranju je pomembno tudi pravilno razmerje med materiali. Ker je suho listje bogato z ogljikom, ga mešamo z bolj vlažnim materialom, na primer svežo travo in drugimi zelenimi rastlinskimi ostanki.
Jesensko listje je lahko dragocena surovina za vrt, vendar ga uporabljamo premišljeno. Zdravo listje je praviloma dobrodošlo, pri počasneje razpadajočem in obolelem pa je potrebna dodatna previdnost.