

S prvimi zares vročimi dnevi je zgoraj opisan prizor stalnica mnogih dvorišč. Takrat večina ljudi instinktivno poseže po cevi za zalivanje in začne travo vsak večer škropiti z vodo, prepričani, da jo s tem rešujejo pred izsušitvijo. A vrtnarski strokovnjaki opozarjajo, da je prav vsakodnevno površinsko zalivanje pogosto ena največjih napak poletne nege trate.
V resnici trata v vročih dneh veliko bolje prenaša manj pogosto, a globoko zalivanje, višjo košnjo in predvsem bolj stabilne pogoje. Prav zato danes številni strokovnjaki priporočajo precej drugačen pristop kot nekoč, ko je veljalo, da mora biti trata poleti nizko pokošena in ves čas intenzivno zalita.
Trava se na vročino odziva precej podobno kot druge rastline. Če voda ostaja samo v zgornji plasti zemlje, korenine nimajo razloga, da bi rasle globlje. Posledično se razvije plitek koreninski sistem, ki postane zelo občutljiv na vročino, sušo in temperaturna nihanja. Namesto tega se priporoča globinsko zalivanje, pri katerem voda prodre globlje v tla in rastlino spodbudi k razvoju močnejšega koreninskega sistema, ki veliko bolje prenaša ekstremne temperature in sušo.
Kot najbolj primeren čas za zalivanje je tudi v tem primeru zgodnje jutro. Takrat je izhlapevanje najmanjše, voda pa ima dovolj časa, da pronica v tla, še preden temperature čez dan močno narastejo. Poleg tega jutranje zalivanje zmanjšuje možnost razvoja glivičnih bolezni, ki jih lahko povzroči dolgotrajna vlaga na travi v večernih urah.

Še ena zelo pogosta napaka v vročih dneh je prenizka košnja. Nizko pokošena trata je sicer na prvi pogled videti zelo urejena, a vrtnarski strokovnjaki opozarjajo, da s tem travo poleti močno obremenimo. Krajše travne bilke namreč precej slabše senčijo zemljo, zaradi česar vlaga hitreje izhlapeva, koreninski sistem pa se močneje segreva. Strokovnjaki zato pojasnjujejo, da nekoliko višja trata pomaga zadrževati vlago in ščiti tla pred direktnim soncem, zaradi česar trava med vročino lažje ohranja bolj stabilne pogoje.

Veliko vrtnarskih strokovnjakov danes opozarja tudi, da trata med ekstremno vročino pogosto preide v nekakšno stanje mirovanja. To pomeni, da lahko nekoliko porumeni, upočasni rast ali postane bolj suha, saj se na ta način zaščiti pred izgubo vode in prevelikim stresom. Ko se temperature znižajo in se vrne več vlage, pa se večina trat ponovno obnovi.
Prav zato strokovnjaki v vročem delu leta pogosto odsvetujejo dodatne obremenitve trate, kot so agresivno gnojenje, prenizka košnja ali intenzivna uporaba vrta, saj trata v tem času potrebuje predvsem čim bolj stabilne pogoje in čim manj stresa.
Zaradi vse pogostejših vročinskih valov in sušnih obdobij številni vrtnarski strokovnjaki opozarjajo tudi, da popolnoma nizka, intenzivno zelena trata postaja vse težje vzdržna. Vedno bolj se zato uveljavljajo bolj odporne travne mešanice, nekoliko višje košene trate in bolj naraven videz vrtov. Takšne trate običajno potrebujejo manj zalivanja, bolje prenašajo ekstremne temperature in ostajajo stabilnejše tudi v najbolj vročih poletnih tednih.