Na vrtnariji je pred nekaj leti naš Matic Sever, strokovnjak za okrasne trajnice, zasadil tri velika korita, pravzaprav so to bile kar visoke grede, s čudovito kombinacijo cvetočih trajnic, okrasnih trav, mednje pa potaknil korenike dalij. Nič nisem vedela, kakšne je izbral. A potem, ko se je rastlinje vedno bolj prebujalo, razvijalo v vsej svoji lepoti in ko so nato julija kot pika na i nad mešano zasaditvijo dvignile svoje cvetove še dalije, je bilo to nekaj tako čudovitega, da je plamen v meni ponovno zagorel. Ne najdem odgovora, zakaj sem vmes pozabila nanje. A nič zato, zdaj so spet tu, v mojem srcu in na mojem vrtu. Skupaj z ljubečim spominom na vrt moje babice, kjer so bile del njega. Od dokaj skromnega nabora iz tistih časov, a vseeno dovolj pestrega, da sem jih vzljubila kot deklica, se je do sedaj ponudba tako razširila, da se ob nakupu kaj težko odločamo. Sama sem letos prvič poiskala dobavitelja in se odločila, da svojim obiskovalcem vrtnarije ponudim to krasno rožo, ki je vsestransko uporabna. In vedite, da sem naročilo pripravljala cela dva dni, tako težko je bilo narediti selekcijo, saj vseh žal res ni mogoče naročiti (no, jaz bi že, a denarnica ima tudi omejitve). 

Od enostavne oblike cveta do glamurozne »dinnerplate« dalije

Že več kot 200 let je minilo, odkar je rastlina, ki jo je v Mehiki odkril švedski botanik Anders Dahl, našla svoj prostor tudi na evropskih vrtovih. Prva odkrita vrsta je imela preproste cvetove s svetlo rdečimi cvetnimi listi, poimenovali so jo Dahlia juarezii. Rastlina, ki so jo že Azteki uporabljali tako za hrano kot za okras, je z »lovci« na rastline prepotovala morje in se po Evropi dokaj hitro razširila prav tako za namen prehrane. Korenika z debelimi gomolji je namreč zelo primerna tudi za diabetike (tako kot denimo topinambur). A nadvse zanimivo socvetje, značilno za družino nebinovk, kamor spada tudi dalija, je bilo privlačno tudi za žlahtnitelje. Zdaj imamo morje različnih sort, ki se med seboj razlikujejo po obliki cvetov in tudi po višini rasti, barvi poganjkov in listov. Da bi bil izbor vseeno vsaj malo lažji, so jih razvrstili v skupine, glede na obliko socvetja. Naj jih naštejem vsaj nekaj:

• dekorativne dalije (visoke 100 cm),
• kroglaste ali “Ball” dalije (visoke 90 cm),
• pomponske dalije (visoke 90 cm),
• kaktusne dalije (visoke 75–100 cm),
• dinnerplate dalije – premer cvetov dosega do 20 cm (visoke 100 cm),
• Collarett - večbarvne dalije (visoke 50 cm),
• enojne dalije– z enostavnimi cvetovi (visoke 50 cm),
• mignon dalije (visoke 40–50 cm),
• anemon - vetrničaste dalije (visoke 35–40 cm),
• orhidejaste – posebna oblika cvetov (visoke 50 do 80 cm),
• Border dalije za obrobke (visoke 30–50 cm),
• Topmix dalije, nizke, primerne za lonce (visoke 30 cm).

Uporabnost dalij

Kot vidite, je nabor resnično ogromen. Izbirate lahko med čisto nizkimi, ki jih lahko odlično umestite tudi na robove zelenjavnih gredic (ali okrasnih), sicer pa naj dalije najdejo svoj prostor na gredah s trajnicami, saj jo zaradi različnih oblik cvetov in široko paleto barv popestrijo in poskrbijo za cvetenje vse do prve močnejše slane. Tudi v lonce jih lahko posadite in pri tem naj vas nikar ne skrbi višina. Sama sem lansko pomlad zasadila kar nekaj cvetličnih loncev z dalijami, ki so dosegle meter višine. Le oporo jim je treba narediti.

Z majhnim trikom do hitrejšega cvetenja

Ker prihajajo dalije iz toplih krajev, se v našem okolju ne obnašajo popolnoma enako kot tam, kjer so doma. Pri nas jih čez zimo ne smemo pustiti na gredah, v loncih. Mraz bi jih uničil, v tleh bi mesnati gomolji zgnili. No, sama sem to dejstvo seveda morala preveriti, saj so zime vedno bolj mile in sem pomislila, kaj pa, če bodo gomolji vseeno preživeli. Niso. Pravzaprav so tako zgnili, razpadli, da nisem v tleh našla niti sledi. Zatorej se bom naprej držala pravila in vsako jesen gomolje pobrala iz zemlje. A naj začnem od začetka, da boste videli, da vse vseeno ni tako zoprno. Ja, marsikdo zavije z očmi, samo da mu omenim, da je treba kakšno rastlino v jeseni pobrati iz zemlje in spomladi znova posaditi. Pri dalijah se to več kot tisočkrat povrne!

!!galerija!!

Že od aprila naprej so v trgovinah na voljo v vrečke zapakirane korenike dalij, kot se spodobi, opremljene s čudovitimi fotografijami. Pri nakupu preverite, da so korenike zdrave, da niso poškodovane in ne čisto suhe. Seveda je tudi od sorte do sorte odvisno, kako velika, debela je korenika, zato vas naj ne zmoti, da so nekatere resnično manjše. S sajenjem na prosto moramo počakati do začetka maja, da se prst dovolj ogreje. Preden poganjki pokukajo na plan, kar traja tudi kakšna dva tedna, pa bo za nami tudi nevarnost zmrzali. Ta bi takoj požgala mlade sočne poganjke. Da pa bo vse skupaj vseeno malo hitreje, sama posadim korenike v lonce in jih imam do vznika kar v stanovanju, na toplem. Dokler ni poganjkov, so lonci lahko v temnem prostoru, potem pa jih je treba prestaviti na svetlo mesto. Čez dan so kar zunaj, ponoči jih umaknem noter. Po 15. maju, po Ledenih možeh, tako posadim na vrt in v večje lonce že kar lepo ozelenele rastline, namesto, da bi šele sadila korenike.

Za to »siljenje« rastline vzamem vedno kakšen navaden lonček, le malo širši od korenike. Lonec napolnim do polovice s substratom za sajenje, nanj položim koreniko z delom, kjer je bil lansko leto poganjek navzgor in zasujem s substratom. Zalijem. Ves čas skrbim za vlago. Kot sem že omenila, na začetku so lončki na toplem, kasneje jih čez dan dam na prosto, zvečer pa spet noter.

Presajanje na prosto in oskrba

Dalije potrebujejo odcedna tla in sončno lego. Ko jih sadimo na prosto, na gredi izkopljemo dovolj veliko jamo. Najbolje je, da visokim dalijam že takoj ob jamico postavimo oporo, in šele nato posadimo gomolj. S palicami namreč lahko kaj hitro poškodujemo korenike. Enako naredimo, če dalije sadimo v lonce. Oporo naredimo lahko kar sami iz 5, 6 močnih palic, med katere ovijemo močnejšo vrv ali kar vrbovo vejo in to v več nivojih.

Pa še nasvet: če imate velike probleme s polži, dalije raje posadite v lonce kot na grede. Sočni poganjki gredo malim nebodigatreba sluzavcem v veliko slast.

Ko so poganjki, predvsem, če jih je manj, veliki okoli 20 cm, lahko odščipnemo vršiček in s tem spodbudimo rast stranskih poganjkov. Tako bo rastlina bolj košata. Nekateri pa, predvsem tisti, ki gojijo cvetje za šopke, odstranijo nekaj poganjkov, in tudi kasneje na samem poganjku odstranjujejo stranske. S tem dosežejo, da je cvet na poganjku večji. No, sama tega ne počnem. Raje imam več cvetov, četudi so manjši.

Dalije potrebujejo veliko vode, tako da jih za lepo cvetenje redno zalivamo. Sproti odstranjujemo odcvetele cvetove, da ne jemljejo energije. Če želite, lahko kakšen cvet pustite, da semeni in naslednje leto seme posejete. A nikar ne pričakujte potomcev istih, kot je bila mati.

In potem pride slana

Ja, dalije vam bodo lepšale dni vse do prve močnejše slane. Potem ko nadzemni del uniči slana, gomolje izkopljemo, najbolje kar z vilami, jih kakšen dan ali dva pustimo na suhem, da se posuši zemlja, ki se drži korenike. Nato s krpo odstranimo odvečno prst ter gomolje, zavite v časopis, ali položene v zaboje s slamo oz. žaganjem, shranimo v hladnem in temnem prostoru, kjer ne zmrzuje. Vse do naslednje pomladi.

O AVTORICI

Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.