Krt in krtine

Mnogi vrtičkarji, še posebej pa lastniki perfektne travnate zaplate (ki mimogrede nima nobene zveze z naravi prijaznim bivanjem), se hudujejo nad majhnimi kupčki prsti, ki jo na površino zmeče krt, ko koplje rove. Prst kazi videz trate, na zelenjavnem vrtu pa marsikje privzdigne površino, zasajeno z vrtninami.

Na mojem vrtu s krtom bivava v sožitju. Nekako prijazen je do mene in krtine naredi le na potkah. Tudi prej, ko nisem imela dvignjenih gredic, kjer so potke brez pregrade prešle v grede, je kupe zemlje metal na površje le na potkah. Kakšna prst je to! Vedno sem jo skrbno pobirala in nalagala na grede. In še vedno to počnem. Spomnim se, da je moja mama, še ko smo živeli v bloku, hodila po prst za sajenje pelargonij vedno na bližnji travnik – po krtine. Krt ne povzroča škode na koreninah, saj ni vegan. Naša zelenjava ga prav malo briga. Prehranjuje se z mnogimi žuželkami, ki na rastlinah lahko povzročajo škodo, in polži! Žal pa mu teknejo tudi deževniki, kar pa mu nekako lahko odpustimo, saj igra še eno zelo pomembno vlogo. Če si je krt izbral za svoj dom naš vrt, zagotovo na njem ne bo voluharja. Živalci se ne marata in tam, kjer biva eden, drugega ni.

Voluhar – požrešni rastlinojedec

Voluhar na vrtu pa je upravičen razlog za skrb. Ta podzemni glodalec se prehranjuje s koreninami rastlin. Pod zemljo dela rove, dolge tudi do 50 metrov in sproti počisti vse korenine, ki mu pridejo na pot. Celo posebno shrambo si naredi! Kraljuje na površini 40 kvadratnih metrov. Zadržuje se bolj pod površjem. Najgloblje se spusti le do pol metra. Njegovi sledovi se od krtin razlikujejo po tem, da je zemlja manj dvignjena. Kupe zemlje odkrijemo in tam, kjer je voluhar še dejaven, jih bo takoj spet zakril.

V slast mu gredo korenine zelenjave, sadnega drevja in cvetlic, še posebej tulipanov. Ker samica skoti do štirikrat krat na leto po pet mladičev, ki spolno dozorijo že po dveh mesecih, se njihovo število povečuje kot za stavo.

V vrt privabimo naravne sovražnike

Voluhar je hrana mnogim pticam ujedam. Zanje na vrtu postavimo preže, 4 metre visok drog v obliki črke T, na kateri bodo posedale in prežale na voluharja.

Voluhar mnogokrat postane žrtev mačke ali psa.

PREBERITE ŠE: NADLEŽNI VEGETARIJANEC IMA NARAVNE SOVRAŽNIKE

Jež se hrani z njegovimi mladiči. V vrt ga privabimo z zloženimi vejami in listjem.

Tudi podlasice, kune, dihurji in celo kače nam bodo pomagale v boju z voluharjem.

Na pomoč z naravnimi pripravki

Voluharju določene rastline neznosno smrdijo, kar lahko izkoristimo tako, da njihove dele porinemo v rove. Uporabimo lahko olupke limon, vejice brina, ameriškega kleka, pacipres, orehove liste, česen, vse dele črnega bezga. Rastline lahko tudi namakamo nekaj dni v vodi in jo zlivamo v rove.

!!galerija!!

Posadimo rastline, ki voluharja odganjajo

Po vrtu posadimo čim več rastlin, ki voluharju tako smrdijo, da ga odženejo. Takšne so križnolistni mleček, medena detelja, pasji jezik in kristavec, tudi cesarski tulipan in narcise mu smrdijo. Moje zelenjavne gredice so zgodaj spomladi, ko se narava šele pričenja prebujati, polne rumenih nežnih narcis.

Topinambur kot vaba

Topinamburjevi gomolji so odlična zelenjava tudi za diabetike. Smolo z njim imajo tisti, ki gomoljev ne izkopavajo in se zaradi tega rastlina preveč in prehitro razširi po vrtu – spada namreč med zelo invazivne rastline. Odlično je to, da če ji namenimo delček vrta, bo voluhar z veseljem glodal njene gomolje, zelenjavo pa pustil na miru.

Preventiva pri sajenju

Sadno drevje in čebulice tulipanov lahko sadimo v zaščitne mreže. Visoke in dvignjene grede opremimo na dnu z mrežo in obdamo stranice in tla z ovčjo volno, saj voluharju smrdi.

Pasti in drugo

Če kupujete pasti, kupite takšno, ki živali ne bo ubila. Nameščajte jih vedno z rokavicami, da ne pustite na njih vonja.

Zvočni odganjalci ga bodo uspešno odganjali, vendar se nepridiprav lahko navadi tudi na ta zvok.

O AVTORICI

Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.