Kolumna Jerneje Jošar: Rastline kot darila – zakaj je lončnica boljše darilo od vse plastike

Bližajo se prazniki in z njimi tudi večni lov za darili. Trgovine so že polne plastike in kiča, novoletnih okraskov vseh oblik in stvari, ki jih pravzaprav nihče ne potrebuje. In ob vsem tem se vedno znova vprašam, ali res želimo podarjati stvari, ki končajo na polici kot lovilec prahu ali pa kar naravnost v košu? Plastike je v naših življenjih preveč, zato je smiselno, tam, kjer lahko, izbrati drugače. Zakaj ne bi letos namesto še ene nepotrebne stvari podarili sobne rastline? Rastline so čisto nasprotje plastiki, so žive, dolgotrajne in koristne. Prostor naredijo bolj prijeten, vanj vnesejo nekaj miru, obenem pa izboljšajo zrak, ki ga dihamo.

Dejstva o plastiki

Plastična darila so pogosto narejena iz materialov, ki se ne razgradijo. Večinoma jih obdarovanec ne potrebuje, zato končajo v smeteh ali v zadnji omari. Problem pa je širši:

• Večina plastike se nikoli ne razgradi. Razpade na mikrodelce, ki končajo v zemlji, vodi in zraku.
• Mikroplastika prehaja v prehransko verigo. Najdemo jo v ribah, pitni vodi in celo v zraku, ki ga dihamo.
• Proizvodnja plastike povzroča velike emisije CO₂. Pri izdelavi se porabi nafta, energija in kemikalije.
• Darila iz plastike se redko reciklirajo. Večina gre v sežig ali na odlagališča.

VIDEO: Sobne rastline niso le dekor – vsaka nosi svojo zgodbo (Eva Jera Hanžek in Jan Robin)

Če darilo nudi samo kratek trenutek navdušenja, nato pa postane odpadek, se vprašanje trajnosti zelo hitro postavi samo od sebe.

Zamija se razvije v markantno lepotico. Foto Jerneja Jošar/

Blagodejni vplivi na kakovost zraka in počutje

Rastline čistijo zrak, zmanjšujejo stres in izboljšujejo psihično počutje. Poleg tega dvigujejo delovno storilnost, osrečujejo ter prostor naredijo bolj prijeten in domač. Brez zadržkov lahko rečem, da so rastline naravni filtri in vlažilci zraka, ki pa za delovanje ne potrebujejo elektrike in niso pregrešno dragi.

• Rastline bogatijo zrak s kisikom. Porabljajo ogljikov dioksid, ki ga sproščamo pri dihanju in proizvajajo kisik.
• Čistijo zrak. Hlapne organske spojine (benzen, toluen, formaldehid …) - škodljive snovi, ki se sproščajo iz pohištva, talnih oblog, lakov, premazov, čistil, in vplivajo na slabo počutje (kašelj, glavobol, zaspanost, utrujenost, kronična obolenja …) rastline vežejo nase. S pomočjo mikroorganizmov v zemlji jih razgradijo na gradnike, ki jih porabijo za svojo rast in razvoj.
• Vlažijo zrak. V ogrevanih prostorih je zrak pogosto presuh, kar občutimo na koži, dihalih in splošnem počutju. Rastline skozi listne reže oddajajo vlago in tako na naraven način prispevajo k bolj uravnoteženi relativni vlažnosti. To je ena od tistih koristi, ki jo hitro opazimo, še posebej pozimi.
• Rastline s fitokemikalijami v listih zavirajo delovanje mikrobov. Meritve jasno pokažejo, da je v prostoru z rastlinami v zraku občutno manj mikroorganizmov kot v prostoru brez njih.
• Rastline sproščajo negativne ione, ki nase vežejo delce s pozitivnim nabojem in jih odstranijo iz zraka. Zato je zrak čistejši, naše počutje pa boljše. Podobno visoke koncentracije negativnih ionov najdemo ob slapovih, ob vodi ali po dežju v gozdu.
• Zelena barva v prostoru deluje pomirjajoče. Rastline vplivajo pozitivno na naše psihično počutje, izboljšujejo koncentracijo, zvišujejo delovno storilnost, zmanjšujejo stres.
• Naše domove in delovne prostore naredijo lepše in prijaznejše. Rastline vnesejo v prostor občutek urejenosti in topline, še posebej tam, kjer prevladujejo hladne površine ali ravne linije. Zapolnijo kotičke, ki bi sicer delovali prazni, in dajejo prostoru občutek živosti, brez da bi bile vsiljive.

Orhidejam namenimo topel in svetel prostor in bodo cvetele, s kratkimi počitki, ves čas. Foto Jerneja Jošar/

Izbiramo preudarno

Če je naš obdarovanec med tistimi, ki trdijo, da ne znajo z rastlinami, naj bo izbira sobne rastline še toliko bolj preudarna. Dobro je, če vsaj približno vemo, kje v stanovanju ali pisarni te osebe se najde pravi prostor za novo rastlino. Svetloba in temperatura prostora sta dejavnika, ki marsikdaj oklestita izbor na le peščico rastlin. Ker je v naših stanovanjih in pisarnah dokaj toplo, kaj hitro odpade cela množica rastlin, ki lepo uspevajo le v hladnejših razmerah, kjer se temperature gibljejo le okoli 15 stopinj Celzija. To pa vemo, da je lahko le v neogrevanih prostorih, hodnikih, vežah. Prav tako se lahko malo zaplete, če je prostor bolj temačen.

Za darilo so najbolj primerne vrste, ki dobro prenašajo različne razmere, so prilagodljive in tudi, če jih kdaj pozabimo zaliti, nam tega ne zamerijo.

• Samolist ali spatifil (Spathiphyllum sp.), z lepimi listi in belimi cvetovi je znan po filtriranju več vrst hlapnih spojin. Dobro uspeva tudi v manj svetlih prostorih.
• Sansevierija ali taščin jezik (Sansevieria sp.) je nezahtevna, trpežna, primerna tudi za manj svetle kotičke. Poznamo več različnih vrst in sort.
• Zamija (Zamia ali Zamioculcas sp.) se z leti razraste v veliko krasotico, ki doda prostoru poseben pečat. Potrebe po vodi ima majhne in je primerna za prostore tudi z nekoliko manj svetlobe.
• Potos (Scindapsus, Pothos ali Epipremnum sp.) in živikasta kosmuljka (Chlorophytum comocum) imate povešava rast, zato sta primerna za police. Rasteta hitro in dobro prenašata različne pogoje.
• Če želite podariti cvetočo sobno rastlino, se odločite za vijolice ali kalanhoje. Te bodo zadovoljne s svetlo okensko polico in visokimi temperaturami naših stanovanj. Tudi orhideje, ki so zelo priljubljene kot darilo, bodo s temi pogoji več kot zadovoljne.
• Za tiste pozabljive pa bodo najprimernejše sukolentne rastline, kot so različne aloje, krasule, eševerije, agave.

Potos raste hitro in je odličen za prazne kotičke na knjižnih policah. Foto Jerneja Jošar/

Katerih sobnih rastlin raje ne podarjajte

Raje se izognite podarjanju trenutno aktualnih prazničnih sobnih rastlin, kot sta božična zvezda in božični kaktus. Kar nekaj dejstev za uspešno vzgojo božične zvezde moramo poznati in marsikomu bo to zakompliciralo življenje. Po navadi v stanovanju uspeva malo dalj kot šopek rezanega cvetja. Božični kaktus je v prazničnih dneh prelep, a kaj, ko za uspešno rast in cvetenje potrebuje hladen prostor. Najbolj ugodno mu je, če se temperature gibljejo med 12 in 20 stopinj Celzija. Spomnim se maminega, ki se je iz leta v leto v tem času šopiril na polici v hladnem hodniku. Tudi tako zelo privlačne azaleje in ciklame v naših toplih domovih ne bodo dobro uspevale. Za dobro rast potrebujejo 10 do 15 stopinj Celzija.

Previdno pri nakupu

Ko kupujete rastlino, jo dobro preglejte. Izberite zdravo rastlino, brez rumenih ali rjavih madežev na listih ali celo kakšnih škodljivcev. Poglejte na spodnjo stran listov, tam se rade zadržujejo uši ali pršice. Preden odidete iz trgovine, rastlino dobro zavijte. Sama jih zavite v papir položim v veliko platneno vrečko in čez rastlino poveznem še eno vrečko. Iz tople trgovine na mraz, potem v ogret avto, spet na mraz in nato v toplo stanovanje … kar precej stresnih situacij. Ko jih prinesemo domov, jih je dobro najprej za nekaj časa pustiti v najhladnejšem delu stanovanja, da se počasi privadijo.

Lepo zavita sobna rastlina je lahko čudovito darilo. Foto Jerneja Jošar/

Pri zavijanju daril bodite trajnostni

Sama se pri podarjanju sobnih rastlin izogibam izbiri okrasnega lončka. To storim le, če osebo zelo dobro poznam, poznam njen stil in okus. Če kupite še lep okrasni lonček, je včasih dodatno zavijanje povsem nepotrebno. Rastlini dodajte le praznično pentljo, nekaj storžev, mogoče mah in vejico smrečja.

Sicer pa za zavijanje uporabite papir, ki ga že najdete doma. Lahko je to časopisni papir, papirnata vrečka, kos blaga …Tudi pri zavijanju bodite čim bolj trajnostni. Pobrskajte malo po omarah, škatlah, vedno se najde kaj, kar lahko uporabite za unikatno zavito darilo. Namesto kupljene pentlje zavežite okoli lonca rafijo, vrtnarsko vrvico, volno.

Zraven priložite na roko napisana kratka navodila za nego. Kar bo dalo darilu še bolj osebni pečat.

Jerneja Jošar Foto osebni arhiv