Marsikateri težavi se izognemo, če dobro premislimo o zasaditvi zelenjadnic. Ko enkrat najdemo uspešne kombinacije rastlin, nam ni treba vsako leto znova načrtovati. Posevke samo prestavljamo po gredah – kolobarimo. Gredice bodo vedno zasajene, v vseh letnih časih, tudi pozimi, pridelek obilen, rastline pa zdrave in lepe.

Marsikateri težavi se izognemo, če dobro premislimo o zasaditvi zelenjadnic.

Zakaj načrt

• Ko enkrat vse dobro premislimo in naredimo idealne kombinacije vrtnin, nam ni treba tega početi vsako leto znova. V naslednjih letih posevke samo prestavljamo po gredah – kolobarimo.
• Za vsako gredo vemo, koliko česa je treba posejati oziroma posaditi. Tako se izognemo nakupom na pamet, lažje tudi načrtujemo setev v notranje prostore, saj vemo, koliko sadik katere vrtnine bomo potrebovali.
• Z dobrim načrtovanjem dosežemo, da so gredice vedno polne. Nikoli se ne zgodi, da večji del vrta čaka predolgo na novo vrtnino.
• Julija in avgusta, v času največjega obilja, marsikdo pozabi, da se v tem času sejejo vrtnine, ki jih pobiramo pozno jeseni, pozimi in spomladi. Zato grede čez zimo ostanejo prazne. Mi pa smo prikrajšani za svežo zelenjavo v času, ko jo najbolj potrebujemo. Ko načrtujemo setve, v načrtu upoštevamo tudi to.
• Različne vrste rastlin lahko druga na drugo delujejo pozitivno − pomagajo si v rasti, se branijo pred škodljivci in boleznimi. Lahko pa se v rasti tudi zavirajo. Zato pri načrtovanju upoštevamo dobre in slabe sosede.
• Vrtnine imajo različne potrebe po gnojenju. Tako jih tudi razporedimo po gredah in ne gnojimo vseh gred enako. Zato je poraba gnojil znatno manjša, rastline pa zdrave.
• Vrtne kulture imajo različen način razraščanja in različno dolgo vegetacijsko dobo. Zato na gredah kombiniramo vrtnine, ki rastejo počasi, s tistimi, ki rastejo hitro. Pod visoko rastoče zasajamo nizko rastoče. Izkoristek na gredah je tako veliko večji.
• Vrtnine uvrščamo v botanične družine. Sorodnice imajo enake bolezni in škodljivce, zato naj si štiri leta na isti gredi ne sledijo. Primer: paradižnikovi sorodniki so paprika, jajčevci, feferoni, krompir. Za paradižnikom na isto gredo štiri leta ne sadimo ne paradižnika ne njegovih sorodnikov.

Ko enkrat najdemo uspešne kombinacije rastlin, nam ni treba vsako leto znova načrtovati. Posevke samo prestavljamo po gredah – kolobarimo.

Kaj potrebujemo za načrt

• Več listov karirastega papirja – za vsako gredo potrebujemo enega. Jaz uporabljam tistega, pri katerem je kvadratek dimenzije 5 mm.
• Navaden svinčnik in barvice.
• Preglednice s podatki, ki jih potrebujemo za načrtovanje – vsega zares ne moremo vedeti na pamet. Najdete jih v dobrem vrtnarskem priročniku. To so:
• Potrebe vrtnin po gnojenju
• Dobri in slabi sosedi
• Vrtnine po botaničnih družinah
• Osnovni podatki o času setve, sajenja in pobiranja
• Podatki o medvrstnih razdaljah in razdaljah v vrsti

!!galerija!!

Kako začnemo

• Najprej narišemo tloris vrta. Če še nimamo stalnih gredic in potk, naredimo to zdaj najprej na papirju, potem pa tudi na vrtu. Za poznejše načrtovanje bo najbolje, če oblikujemo vrt tako, da je gredic vedno za večkratnik števila 4. Poleg teh vključimo v načrt še eno ali dve gredici za trajne vrtnine, kot so šparglji, rabarbara, ter za jagode in zelišča. Širina grede naj bo 120 cm, potk pa od 40 do 50 cm. Oblika in dolžina gred sta lahko poljubni.
• Naredimo seznam vse zelenjave, ki jo želimo gojiti. Vključimo tudi dišavnice in cvetje.
• Zelenjadnice razporedimo v skupine glede na zahteve po gnojenju in po botaničnih družinah. Sama to naredim na listu papirja kot veliko preglednico. V prvi vrsti so vrtnine z zelo velikimi potrebami, ki jih vodoravno še razdelim po botaničnih družinah. V drugi vrsti so vrtnine z velikimi potrebami, prav tako razdeljene po botaničnih družinah, in tako naprej. Za lažje razumevanje sem pristavila fotografijo skice.
• K vsaki zelenjadnici pripišemo mesec setve, presajanja in mesece pobiranja pridelka.
• Nato sledi risanje gred v merilu na karo papir. En kvadratek 5 mm na listu predstavlja v naravi 10 cm. Na enem listu papirja bo ena greda narisana v treh ponovitvah. Za vsako gredo bomo namreč skombinirali tri posevke glede na čas setev in pobiranja – predposevek, glavni posevek in naknadni posevek. Sama najraje iščem primerne kombinacije na skici, in šele ko najdem pravo, jo vrišem v načrt v merilu. Za vsako zelenjadnico uporabim drugo barvo in drug znak, ob strani grede pa pripišem datum setve, sajenja in pobiranja.

Kaj sledi še februarja

• Pregledamo zaloge semen.
• Na podlagi načrta naredimo seznam manjkajočih semen.
• V ogrevanih prostorih posejemo prve setve.

Kaj sejemo februarja

Naj vas spomnim, kaj posejemo v ogrevane prostore. Naredila sem si koledar setev, glede na lunin setveni koledar:
- 16., 17. in 18. 2. dan za list: zelje, cvetača, glavnati ohrovt, kolerabica, blitva, stebelna zelena, peteršilj listnik, por, solata;
- 21. 2. dan za plod: grah, bob (bob lahko sejemo tudi na prosto);
- 22. 2. dan za korenino: čebula, gomoljna zelena;
- 23. 2. dan za cvet: brokoli;
- 29. 2. dan za plod: paprika, feferoni, jajčevci.