

Tulipani nam spomladi nudijo tisto prvo razkošje, ko smo tako zelo željni barv, oblik, vonjav. Ja, tudi tulipan lepo diši, le nos je treba poriniti v notranjost zavetja čaše iz cvetnih listov in razširiti nosnice z globokim vdihom. Prijeten sladkast vonj po medu in še nečem … čem, pa naslednjo pomlad preverite sami. Posaditi pa jih moramo zdaj. Tako to gre v naravi. Nič se ne zgodi iz danes na jutri. Zato potrebujemo veliko potrpežljivosti in veščine načrtovanja.
Z načrtnim izborom različnih sort, po višini in času cvetenja, si lahko ustvarimo cvetlični šopek, ki se bo razvijal postopoma in krasil balkon, teraso, hišni vhod cela dva meseca. Tulipani tako niso le enkraten pomladni poklon, temveč preudarno izbran, dolgotrajen okras, še preden se ostalo cvetje prebudi iz zimskega spanja.
O raznolikosti sort tulipanov bi lahko govorili še in še. Ko sama pripravljam izbor za mojo trgovinico, porabim za to kar precej časa, saj je ponudba tako obširna in jaz bi imela kar vse! Tulipani so razdeljeni v skupine, ki temeljijo na botaničnih značilnostih (oblika cveta, višina, čas cvetenja, izvor) in jih je določila Kraljeva hortikulturna družba (RHS). Vsaka skupina ima svoje posebnosti, uporabne pri načrtovanju zasaditev.

Od snežno bele do skoraj črne – barvna paleta tulipanov je osupljiva in skoraj brez meja. Najdemo jih v vseh mogočih odtenkih: od nežno pastelnih do živahno žarečih, celo v nenavadnih modrikastih tonih, ki jih redko povezujemo s tulipani. Lahko so enobarvni, a zelo pogosto njihovi cvetovi prelivajo dve, tri ali celo več barv, kar ustvarja prav slikovito razkošje.
Tudi oblike cvetov so izjemno raznolike. Klasična, preprosta oblika, tista, na katero najprej pomislimo, ko si predstavljamo tulipan, ni edina. Tu so elegantni lilijasti tulipani, katerih cvetni listi se koničasto razprejo navzven in spominjajo na lilije. Resičasti tulipani imajo robove nežno narezljane, kot bi jih narezljali s škarjicami. Papagajasti tulipani navdušujejo z razmršenimi, valovitimi in pernato oblikovanimi cvetnimi listi, ki delujejo skoraj eksotično, medtem ko polnjeni tulipani s številnimi plastmi listov močno spominjajo na potonike.
Kdaj sadimo tulipane?
Tulipane sadimo od druge polovice oktobra do konca novembra, ko se zemlja že ohladi. Potrebujejo vsaj nekaj tednov mraza, da spomladi lepo odženejo.
Tulipani se med seboj razlikujejo tudi po višini rasti. Nekateri zrastejo v čudovite elegantne primerke s pokončnimi stebli, ki segajo celo do 60 ali 70 centimetrov visoko. Po drugi strani pa obstajajo tudi nizke, skorajda pritlikave sorte, ki komaj presežejo 20 centimetrov višine. Med obema skrajnostima pa je večina sort višine med 40 in 50 cm.
Najzgodnejši tulipani, pogosto so to botanične sorte ter tisti iz skupin Kaufmanniana, Fosteriana in nekateri nizki zgodnji tulipani, začnejo odpirati svoje cvetove že konec marca ali v začetku aprila. Tem sledijo srednje pozne sorte, katerih barvni cvetovi razveseljujejo od sredine aprila do začetka maja. Najpozneje zacvetijo visoki, pogosto polnjeni ali lilijasti tulipani, pa tudi papagajasti in resičasti, ki svoj vrhunec dosežejo v drugi polovici maja.

Tulipane lahko sadimo v lonce v drugi polovici oktobra, lahko pa še novembra. Sama sem jih eno leto sadila celo decembra, ker je bila tako dolga in lepa jesen. Pomembno pa je, da ne čakate predolgo, saj morajo čebulice preživeti več tednov na mrzlem, da spomladi odženejo.
Manjše, nižje sorte tulipanov z manjšimi čebulicami, kot so denimo botanični tulipani, sadimo v manjše lončke, ki so spomladi lahko prav lepo okras na mizi na balkonu ali na okenski polici. Višje sorte sadimo v večje lonce, tudi korita. Za lepši učinek naj bo premer lonca vsaj 30 cm. Vanj posadimo množico čebulic, ki bo naredila zares lep efekt. Lonci morajo imeti na dnu luknje, da odvečna voda odteka.

Tulipani potrebujejo odceden substrat, voda ne sme zastajati, saj bi čebulice hitro zgnile. Izberite univerzalen substrat za sajenje, lahko pa vrtno zemljo pomešate z mivko. Na dno lonca vedno najprej nasujemo nekaj centimetrov kamenčkov, glinopora ali kaj podobnega, kar bo služilo kot drenaža.
V en lonec posadimo vsaj tri različne sorte tulipanov. Te naj se razlikujejo med seboj po barvi (vsaj odtenku), višini in času cvetenja.
Najprej se odločimo, v kakšno barvno kombinacijo bomo šli. Ali bo to rumena, bakrena, oranžna, rdeča, ali pa raje roza, vijoličasta. Za tiste pogumnejše predlagam prekrasno kombinacijo v oranžno vijoličastih barvah.
Sajenje tulipanov v lonce – trik za uspeh
V lonec premera 30 cm posadimo približno 40 čebulic. Sadimo jih na gosto – tako, da se dotikajo. Le tako bo zasaditev bujna in enakomerna.
Nato izberemo tri različne sorte v izbranih barvah, ki pa se med seboj razlikujejo po višini in času cvetenja.
Različna višina je pomembna, saj bo tako zasaditev v več slojih delovala bolj premišljeno in ubrano. Torej izberemo eno sorto, ki je nižja, tam okoli 30 cm, druga sorta naj bo med 40 in 50 cm visoka in tretja med 50 in 60 cm (ali celo 70 cm).
Čas cvetenja naj bo različen. Ena sorta naj bo aprilska, druga naj cveti od sredine aprila do sredine maja in tretja maja. Tako bomo obdobje cvetenja razpotegnili od začetka aprila do konca maja. Najprej zacveti aprilska sorta. Ko so cvetovi v polnem cvetenju, se mednje vrivajo že srednje pozne sorte v popkih, pri poznih pa opazimo popke še čisto pri dnu. Ko se srednje pozne sorte razcvetajo, se zgodnje počasi poslavljajo, pozne pa s popki hitijo med njih. V zadnji fazi blestita srednje pozna in pozna sorta, zgodnja je odcvetela, cvetna stebla zato odstranimo. V takšni zasaditvi vedno cvetita naenkrat dve sorti, krajše obdobje pa celo vse tri. Ker je zasaditev gosta, je lepa v čisto vseh fazah.

Na spletu boste našli veliko napotkov, kako je treba posaditi tulipane v lonce. Veliko se omenja sistem sajenje lazanje – to je sajenje v več slojih glede na debelino čebulice. Čebulice tulipanov so pri večini sort enake velikosti, zato si lahko sajenje poenostavimo in sadimo vse sorte v enem nivoju. Pomembno pa je, da je število čebulic veliko, da bo zasaditev bujna in zares privlačna. Sadimo jih zelo na gosto tako, da se čebulice dotikajo druga druge.
Več fotografij v galeriji zgoraj.
V lonec premera 30 cm bomo posadili vsaj 40 čebulic. Izberemo torej 13 čebulic zgodnje sorte, 13 čebulic srednje pozne in 13 čebulic pozne sorte.

O AVTORICI
Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.