Ne smem se pritoževati, na pločniku ni drsečih zaplat, požiralniki meteorne vode ob bankini so očiščeni in po večkratnem mulčenju je trava ponovno ozelenela. Smotrno ravnanje, saj kam bi drugače z vsem odpadlim listjem? 

Zasaditev v naši stanovanjski soseski imam rada, saj je še iz tistih časov, ko so sadili zaresna drevesa, ki poleti delajo visoko senco, in vesela sem, da ne živim nekaj blokov naprej, kjer so dali zdrave javorje in platane obžagati tako, da še leta pozneje spominjajo na straniščne ščetke. Ni vrag, da se skupnost stanovalcev ni mogla zediniti, kdo bo jeseni skrbel za odpadlo listje! Podobno kot veletrgovec v Ljubljani, ki je dal drevesa na svojem gromozanskem parkirišču obrezati na golo deblo. Po takšnih prizorih se bolj kot ob hrumečih puhalnikih listja zdrznem ob zvoku motorne žage v naselju.

Drevesa, gabri, so posajena tudi ob robu slepe ulice, ki se malo naprej od našega bloka konča. Ima svoje ime, a ker je široka in slepa, na obeh straneh že od nekdaj parkirajo avti. Bele črte se komaj še vidijo, a to ni bilo ovira, da občina letos ne bi prešla na zaračunavanje parkiranja. Ker njeni redarji grešnikom za brisalci redno, skoraj dnevno, puščajo naloge za plačilo pozabljene parkirnine, se nadejam, da nas je narisala tudi na zemljevid za odstranjevanje odpadlega listja z javnih površin. Dolgo so z ulice razpadajoče listje in smeti čistili hišniki, enkrat na leto smo se organizirali tudi stanovalci.

Večino od 550 ton listja, ki ga mestni delavci poberejo po Ljubljani, predelajo v kompost.

Za to, kako bo Ljubljana obravnavala naše gabre, pa se ne bojim. Na svoji spletni strani si prizadeva ozaveščati meščane in upravljavce sosesk o primerni oskrbi drevja, tudi z brošuro Zakaj ne obglavljamo dreves, v kateri opozarja na nevarnosti, ki jih lahko povzroči takšna nestrokovna tehnika obrezovanja. Največja je vdor bolezenskih klic skozi rane in s tem možnost hitrejšega propadanja dreves. Tisto, česar doslej nisem vedela, je, zakaj Voka Snaga, ki pod vodstvom arborista skrbi za mestno drevje, v Ljubljani sadi predvsem listavce. Ena od njihovih pomembnih funkcij je osenčevanje in s tem ohlajanje prostora. Če drevo tudi pozimi prestreza sončno svetlobo, pa to lahko predstavlja težave, zapišejo. Listopadna drevesa pozimi sončno svetlobo prepuščajo in omogočajo ogrevanje površin, pri iglavcih pa ni tako. Nemalokrat se zgodi, da so pohodni tlaki zaradi zasenčenja stavbe ali dreves še vedno poledeneli. Za iglavce so v mestu primerne predvsem večje parkovne površine. Večino od 550 ton listja, ki ga mestni delavci poberejo po Ljubljani, pa predelajo v kompost.

Vojna proti puhalnikom se je v nekaterih ameriških okoljih zaostrila med koronakrizo in posvarila tudi pred možnostjo, da bi z njimi s kontaminiranih površin razpihali virus covida-19.

A vrnimo se k novodobnim puhalnikom listja. Omejevanje hrupnosti, ki jo povzročajo, pri nas s predpisi ni enoznačno urejeno, kljub posamičnim pobudam v Sloveniji in v evropskem parlamentu, da naj bi njihovo uporabo prepovedali. Po drugi strani pa so v ZDA že v več kot sto mestih zveznih držav Kalifornije, Kolorada, Illinoisa, Massachusettsa, New Jerseyja, New Yorka, Teksasa in Vermonta puhalnike prepovedali ali močno omejili. Pridružujejo se jim tudi kanadska mesta. Začelo se je zaradi hrupa v finih soseskah, potem pa so vzeli pod drobnogled še emisije, ki jih povzročajo bencinske različice. Dokazujejo, da ena večkratno presega izpuhe, ki jih povzroči avtomobil. Vojna proti puhalnikom se je v nekaterih ameriških okoljih zaostrila med koronakrizo in posvarila tudi pred možnostjo, da bi z njimi s kontaminiranih površin razpihali virus covida-19. Raziskav na to temo še ni. 

En puhalnik listja večkratno presega izpuhe, ki jih povzroči avtomobil.

Akcija se je medtem preselila tudi v našo bližino. Civilno združenje Legambiente je tako pred tremi leti od tržaškega župana zahtevalo prepoved puhalnikov in zamenjavo s prijaznejšimi načini spravila listja. Zahtevo so podkrepili z argumenti, da tok zraka z listjem dviguje tudi vso nesnago, ki se nabira na cestah in pločnikih, predvsem pesticide, živalske iztrebke, viruse mišje mrzlice, ki jo prenašajo glodavci, prašne delce, policiklične aromatske ogljikovodike, dioksine in plesni. Predlani se je oglasila tudi nemška vlada, ki je pred uporabo puhal za listje posvarila zaradi skrbi za žuželke, biologijo tal, glasnosti in onesnaževanja zraka. Ministrstvo za okolje je priporočila zapisalo v smernice, ki jih je objavilo kot odgovor na zahtevo poslanca Zelenih in kot reakcijo na okoljsko poročilo, da je v treh desetletjih na varovanih območjih v Nemčiji izginilo kar tri četrtine žuželčjih vrst. Ob tem je sporočilo, da puhalnikov ne namerava prepovedati, a naj se državljani njihovi uporabi izogibajo, če niso »nenadomestljivi«.