Krizanteme niso le rože za grobove: nekoč so jih uporabljali tudi v kuhinji

Ko pomislimo na krizanteme, se nam najverjetneje pred očmi pojavijo jesenski nasadi in cvetlični aranžmaji na pokopališčih. Toda rastlina, ki jo danes pri nas poznamo skoraj izključno kot simbol žalovanja, ima precej daljšo in bolj presenetljivo zgodovino.

Doktorica biokemije in poznavalka divjih rastlin dr. Katja Rebolj je v podkastu Deloindom opozorila na svojevrsten paradoks krizantem. Podatki o njihovi zdravilni uporabi naj bi segali približno 4000 let v preteklost, skozi tisočletja pa je bila razširjena tudi njihova uporaba v kulinariki.

Danes se je njihova vloga močno zožila. Krizanteme sicer še najdemo na okrasnih vrtovih, vendar jih večina ljudi dojema predvsem kot žalne rože, ne pa kot rastline z uporabno vrednostjo.

Okrasni vrt skriva več, kot si mislimo

Prav krizanteme so dober primer rastlin, ki jih občudujemo zaradi njihovega videza, ob tem pa smo pozabili na načine, kako so jih uporabljale pretekle generacije in druge kulture.

Dr. Katja Rebolj se zato pri svojem delu ne posveča le divjim rastlinam, ki jih najdemo na travnikih in v gozdovih. Pozornost namenja tudi okrasnim rastlinam z vrtov, saj so lahko nekatere uporabne v kulinariki ali v zdravilne namene.

To seveda ne pomeni, da lahko cvetove z okrasnega vrta preprosto prenesemo na krožnik. Pri uporabi katere koli rastline je potrebno zanesljivo poznavanje vrste, njenega izvora in pravilnega načina priprave. Kot je poudarila gostja podkasta, mora biti vse, kar položimo ob hrano ali uporabimo za dekoracijo jedi, dejansko užitno in varno tudi za otroka.

Pokukajte v svet Karine Cunder Reščič: od negotovosti v kuhinji do jedilnega cvetja na krožniku

Smo z napredkom nekaj tudi izgubili?

Zgodba krizantem odpira širše vprašanje našega odnosa do rastlin. Čeprav imamo danes dostop do ogromne količine znanja in najrazličnejših živil, smo številne nekoč običajne uporabe rastlin skoraj povsem opustili.

Ali je to napredek ali smo z oddaljevanjem od narave izgubili del dragocenega znanja? Prav takšna vprašanja se po besedah Katje Rebolj pogosto odpirajo pri nabiralništvu.

Krizanteme v koritih niso le okras – nekoč so jih uporabljali tudi v kulinariki in zdravilne namene. Foto Frantic00/Shutterstock

Spoznavanje rastlin namreč ni le iskanje novih sestavin. Povezano je tudi z razumevanjem lokalnega okolja, spoštljivim nabiranjem, varovanjem redkih vrst in prepoznavanjem rastlin, ki so lahko strupene ali primerne za uporabo le v omejenih količinah.

Najbolj nevarne rastline v Sloveniji: napake, ki jih lahko plačamo z življenjem

Od krizantem do rastlin, ki rastejo pred našim pragom

Krizanteme so le eno od presenečenj, ki jih razkriva svet nabiralništva. V pogovoru boste izvedeli tudi, zakaj trpotec po aromi spominja na šampinjone, kako lahko uporabimo mlada stebla invazivnega dresnika, zakaj je treba previdno izbirati lokacije za nabiranje in katere nevarne rastline mora poznati vsak začetnik.

Dr. Katja Rebolj je pojasnila tudi, zakaj nabiralniška sezona traja vse leto, kako divje rastline shraniti za poznejšo uporabo ter zakaj starim zeliščarskim knjigam ne smemo vedno slediti brez upoštevanja novejših znanstvenih dognanj.

Celoten pogovor o užitnih plevelih, okrasnih rastlinah, najnevarnejših zamenjavah in pravilih odgovornega nabiralništva poslušajte v podkastu Deloindom.