V prvih dneh novembra, ko to pišemo, je temperatura tal povsod v Sloveniji med 9 in 13 stopinjami Celzija in je dovolj toplo, da talni mikroorganizmi še sodelujejo pri razgradnji organskih snovi.

Kaj je mulčenje

Za mulčenje listja so primerne vrtne kosilnice s to funkcijo, ki listje drobno zmelje in odpihne nazaj na travnik. Mulčenje je v sezoni, ko trava še intenzivno raste, priporočljivo uporabiti tudi pri vsaki tretji košnji, saj ostanki trave trato prav tako dodatno pognojijo.

Če imamo na vrtni trati veliko listopadnega drevja, se vsega na tak način ne bomo mogli znebiti, da ne bi pretirana količina drobirja trave »zadušila«, podobno kot bi se zgodilo, če listja z nje sploh ne bi odstranjevali. Vedno mulčimo suho listje, ne mokrega, dobrodošlo pa je, če to storimo pred dežjem.

Katero listje mulčimo

Za mulčenje na trati je primerno listje sadnega drevja, ki ni obolelo, neprimerno pa je listje hrastov, orehov, kostanjev in bukev, ker razpada zelo počasi, velika vsebnost taninov pa tudi ne godi rasti trave.

Odvečno listje s trate pograbimo, ga spihamo na kup ali poberemo s pobiralniki listja, ki jih po površini vodimo podobno kot vrtne kosilnice, vrtljive ščetke v njihovem podnožju pa zbirajo listje in ga spravljajo v zbiralnik oz. košaro.

Kam s preostankom listja

Preostanek listja lahko v plasteh odložimo na kompostni kup (izmenično z bolj sočnimi vrtnimi odpadki), v kotu vrta naredimo iz njega kup, v katerem bodo zatočišče našli ježi in druge živali, sčasoma pa se bo razgradilo v prst, delno pa ga porabimo za zimsko zastirko tal okrog občutljivejših trajnic, lahko tudi delno zmletega.

Večje količine orehovega, kostanjevega in hrastovega listja odložimo v zabojnike za biološke odpadke.