Listopadno drevje: Sadimo v času mirovanja

Poznojesenski čas je zelo primeren za sajenje listopadnih dreves, saj takrat sadike preidejo v mirovanje in je zanje presaditveni šok manjši, jeseni je veliko padavin, zato se ustvari dober stik med tlemi in koreninami, poleg tega drevesničarji zdaj najbolj množično pošiljajo sadike na trg. Od začetka novembra do takrat, ko tla pomrznejo, je tudi najboljši čas za sajenje sadnih dreves z golimi koreninami.

Vrste sadik

Sadike z golimi koreninami: Drevesničarji jih vzgojijo na gredah ali njivi in jih jeseni izkopljejo ter spravijo v zasip. Ker jih sadimo le v času, ko drevo miruje (odkar jeseni odvrže listje do začetka pomladnega brstenja), takšnih sadik ne kupujemo spomladi po olistanju in poleti, ker je zelo majhna verjet­nost, da se bodo prijele. Zelo pogosto se z golimi koreninami prodajajo listopadna drevesa, sadno drevje in manjša okrasna drevesa. Treba je poudariti, da te sadike niso prav nič manj kakovostne kot tiste v loncih, včasih je celo nasprotno, pomembno pa je, da jih čim prej posadimo, najraje takoj, ko jih prinesemo iz drevesnice. Pred nakupom preverimo, ali je koreninski sistem dobro in enakomerno razvit, ali so korenine zdrave in nepoškodovane, lubje pa ne izsušeno, zgrbančeno.

Sadike z balirano koreninsko grudo: Drevesničarji drevje s koreninsko grudo izkopljejo iz gred skupaj z zemljo in korenine zavijejo v mrežo, vrečevino ali filc. Ta način se uporablja pri večjih drevesih, ki segajo v višino nekaj metrov, predvsem okrasnih. Tako pripravljena drevesa kupimo v dobi mirovanja – jeseni ali zgodaj spomladi. Vrečevine iz naravnih vlaken pri sajenju ne odstranimo, saj bo preperela, razrahljamo jo le okrog koreninskega vratu. Enako velja za železno žično mrežo. Tudi pri baliranih sadikah ne sme biti znamenj izsušitve.

Sadike v loncih: Kupimo in posadimo jih lahko v vsakem letnem času. So dražje od dreves z golimi koreninami ali balirano koreninsko grudo. Kakovostne so tiste, ki jih vzgajajo v posodah in imajo dobro razvite in nepoškodovane korenine. Pred nakupom preverimo, ali je bilo drevo res vzgojeno v posodi in ne vanjo presajeno pred prodajo, z zelo okrnjenimi koreninami. Korenine ne smejo biti natlačene, zemlja se jih mora držati, ne smejo siliti skozi luknjo v dnu posode ali se v loncu spiralno zavijati, k čemur bodo težile tudi po presaditvi. Zaradi tega je bolje kupovati sadike v kvadratnih ali rebrastih loncih, v katerih jim stena preprečuje zavijanje v spiralo. Koreninska gruda tudi ne sme biti izsušena, za kar je kriv predvsem substrat z velikim deležem šote. Premer lonca naj bi bil vsaj šestino višine drevesa. Dober trgovec nas mora o kakovosti sadike prepričati in nam dovoliti, da koreninsko grudo potegnemo iz lonca.

Imamo za drevo prave razmere?

Drevesnih vrst ne izbiramo samo glede na všečnost, temveč razpoložljivi prostor, osončenost in klimo na vrtu ali dvorišču. Sadike je idealno kupovati pri drevesničarju, ki jih je sam vzgojil ali pa jih je uvozil iz krajev, ki imajo podnebje podobno našemu. Tako denimo sadike, uvožene iz atlantskega dela Evrope, niso prilagojene na celinski mraz pri nas. Toplotno občutljivejše vrste sadimo na zavetrne, dobro osončene lege, nekatera sad­na drevesa, kot je marelica, zaradi toplote in zaščitenosti krošnje pred padavinami tudi ob osončeno steno hiše.

Priporočljivo je, da drevesa ne sadimo na isto mesto, kjer je prej raslo drugo enake vrste. Razloga sta dva: enostranska izčrpanost tal in možnost prenosa bolezni. Vse vrste niso enako občutljive za to, strokovnjaki sajenje na isto mesto odsvetujejo zlasti pri sadnem drevju, javorjih in družini rožnic pri okrasnih drevesih (okrasnih jablanah, panešpljicah in japonski kutini).

!!galerija!!


Jeseni ne sadimo zimzelenih listavcev, od sadnih vrst kivija in kakija, iglavce pa le, če je sadika v loncu, če torej nima golih korenin. Sicer je za vse naštete vrste zelo primerna zgodnja pomlad, za iglavce pa še čas ob konca avgusta do oktobra.

Izkop jame

Drevesa potrebujejo dobro odcedno zemljo globine od 50 do 100 cm. Nekatera lahko uspevajo tudi v plitvejših tleh, vendar so bolj občutljiva na sušo.

Če kupujemo sadike z golimi koreninami ali balirano koreninsko grudo, pripravimo sadilno jamo vnaprej. Splošno priporočilo je, da je vsaj za tretjino večja od koreninske grude z zemljo (ali velikosti koreninskega spleta pri golih koreninah) in približno za 1,5 višine koreninske grude globoka. Zrahljamo tudi stene in dno jame, da koreninam olajšamo prodiranje v okolico. V jamo pred sajenjem vedno zabijemo oporni kol, na dno damo nekaj komposta in po potrebi dobro uležanega hlevskega gnoja.


Gnojenje

Medtem ko sadjarji priporočajo, da za eno sadno drevo ob sajenju uporabimo četrt kilograma sadjarskega gnojila NPK in od 10 do 20 kg hlevskega gnoja (nobeno gnojilo se ne sme dotikati korenin), ker se bo ob dobri prehranjenosti hitreje razvijalo in začelo roditi, je pristop strokovnjakov pri okrasnih drevesih drugačen. Tako pogosto priporočajo, da ob sajenju in prvo leto po njem posajenega drevesa in grmovnice ne gnojimo, saj ga želimo prisiliti, da bi v iskanju hrane samo čim dlje razpredlo korenine.

Sajenje

Sadiko vedno posadimo tako globoko, kot je rasla v drevesnici. Pri sadikah v loncih s tem ni težav, pri tistih z golimi ali baliranimi koreninami pa se globina sajenja vidi kot sled na lubju. Pri cepljenih vrstah mora ostati mesto cepljenja vsaj 10 centimetrov nad tlemi, še bolje je več.

Ko sadiko postavimo zraven kola, tistim z golimi koreninami pred sajenjem korenine razprostremo čez zemljo, ki smo jo v jamo nasuli v obliki hribčka, ter pazimo, da niso zavihane navzgor. Glavne korenine lahko pred tem malo prikrajšamo. Sadikam, ki so rasle v loncih, pa prepletene korenine zrahljamo. Medtem ko sadiko držimo ves čas v navpičnem položaju, jo zasipavamo s prstjo ali mešanico prsti in gnoja ter zemljo od časa do časa zahodimo z nogami, da se utrdi.

Ko končamo, lahko na robu sadilne jame iz zemlje ali travne ruše oblikujemo manjši nasip – greben, ki bo omogočil, da bo rastlina ob dežju prejela več vode. Debelce privežemo h kolu na dveh višinah. Vežemo v obliki osmice, s širšim trakom. Pazimo, da se rastlina in kol ne stikata, saj bi se zaradi vetra rastlina lahko poškodovala. Po sajenju močno zalijemo ter odrežemo poškodovane veje in tiste, ki morda rastejo proti notranjosti krošnje. Deblo zaščitimo s plastično ali kovinsko mrežo, da ga ne poškodujejo živali. Za zaščito pred voluharjem lahko sadiko posadimo v namensko kovinsko mrežo.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE