Na to moramo biti pozorni, če imamo sobne rastline v času vročinskega vala zunaj

Ko se temperature povzpnejo nad 20 stopinj Celzija, mnogi razmišljajo, da bi sobnim rastlinam privoščili svež zrak in svobodo na balkonu, terasi ali vrtu. Poletje je za številne vrste res obdobje intenzivne rasti, vendar trenutni vročinski valovi prinašajo tudi tveganja. Če rastline nepravilno postavimo na prosto ali jih izpostavimo žgočemu soncu, lahko namesto bujnejše rasti doživijo ožgane liste, zastoj v rasti ali celo popoln propad.

Kdaj je primeren čas za selitev na prosto?

Večina sobnih rastlin lahko poleti preživi zunaj, vendar šele takrat, ko so nočne temperature stalno nad 12 do 15 stopinj Celzija. To pri nas običajno pomeni obdobje od konca maja oziroma začetka junija do zgodnje jeseni.

Največja napaka je, da rastlino iz dnevne sobe ali senčnega okna postavimo neposredno na opoldansko sonce. Listi, ki so mesece rasli v notranjih prostorih, niso prilagojeni takojšnjemu močnemu UV-sevanju. Posledica so svetli ali rjavi ožigi na listih, ki se ne bodo več obnovili. Zato je priporočljivo, da rastline na zunanje razmere navajamo postopoma. Prvih nekaj dni naj bodo v gosti senci, nato jih lahko počasi prestavimo na svetlejše mesto, če nam posamezna vrsta to dopušča.

Katere sobne rastline poleti na prostem najbolj uživajo?

Mnogim sobnim rastlinam poletno bivanje na prostem zelo koristi. Svež zrak, večja zračna vlaga in naravna svetloba pogosto spodbudijo bujnejšo rast. Med najbolj hvaležne sodijo monstera, filodendroni, potos, fikusi, različne vrste palm, klorofitum, zelenčica ter številni kaktusi in sukulente. Tudi orhideje lahko poleti preživijo zunaj, vendar izključno na zaščitenem mestu brez neposrednega sonca in močnega dežja. Posebej dobro se zunaj počutijo tudi citrusi, oljke in druge sredozemske rastline, ki jih sicer prezimujemo v notranjih prostorih.

PREBERITE ŠE: Setveni koledar Marije Thun

Katere rastline raje pustimo v stanovanju?

Nekatere sobne rastline pa poletno vročino težko prenašajo, prav tako jim ne prijajo veter ali velika temperaturna nihanja. Med občutljivejšimi so afriške vijolice, kalateje, marante, fitonije ter druge tropske rastline z nežnimi listi, ki potrebujejo visoko zračno vlago in enakomerno temperaturo. Tudi rastline z zelo tankimi ali pisanimi listi lahko hitro utrpijo sončne ožige. Če jih že postavimo ven, naj bodo ves čas v senci in zaščitene pred vetrom.

Vročinski val zahteva drugačno nego

V obdobju visokih temperatur je treba vremenu prilagoditi tudi režim zalivanja. Lonci na prostem se segrejejo bistveno hitreje kot v stanovanju, zato se zemlja izsuši že v enem dnevu. Najprimernejši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj ali zvečer, ko sonce ni več tako močno. Voda se tako bolje vpije v zemljo, rastlina pa doživi manjši temperaturni šok. Zalivanju sredi dneva se izognimo, saj velik del vode takrat hitro izhlapi. Pomembno je tudi, da voda v okrasnih loncih ali podstavkih ne zastaja. Korenine pa lahko zaradi previsoke temperature in stoječe vode hitro začnejo gniti.

Kdaj požeti sivko, da bo ohranila lepo barvo in se ne bo drobila

Pazimo tudi na veter, dež in škodljivce

Močan veter lahko polomi velike liste monstere ali fikusa, nalivi pa iz loncev izperejo hranila. Ob napovedanih neurjih je rastline najbolje prestaviti pod nadstrešek ali jih začasno vrniti v notranje prostore. Poletje je tudi čas, ko se hitreje pojavijo listne uši, kaparji, pršice in bele mušice. Zato rastline redno pregledujmo, zlasti spodnjo stran listov. Če škodljivce odkrijemo dovolj zgodaj, jih lahko pogosto odstranimo že z močnejšim curkom vode ali blagim naravnim pripravkom.

Ko se konec poletja nočne temperature začnejo spuščati pod približno 12 stopinj Celzija, je čas, da sobne rastline preselimo nazaj v stanovanje. Pred tem jih temeljito pregledamo, odstranimo morebitne škodljivce in očistimo liste. Tako bodo lažje prestale prehod v notranje prostore in nas tudi čez zimo razveseljevale z zdravim videzom.