Okrasni vrt – jeseni obrezujemo le izjemoma

Enoletnice, dvoletnice

Jeseni porežemo vse tiste enoletne in dvoletne cvetice, ki so videti neugledne. Tudi ognjič (enoletnica), ki se suši, lahko porežemo skoraj do tal, saj se utegne obrasti in preživeti zimo, pustimo pa primerke, ki zdaj delajo nove vršičke in lepo cvetijo. Pri vrtnih zajčkih, ki so dvoletnice, odrežemo rastlino do tam, kjer je vitalna in dela nove poganjke. Pogosto namreč dobro prezimi in spomladi kmalu zacveti. Sicer pa zgolj odstranjevanja odcvetelih cvetov, s čimer spodbujamo novo cvetenje, ne razumemo kot pravo rez.

Trajnice

Jeseni porežemo okrasne trajnice, katerih nadzemni deli jeseni odmirajo ali nam niso več všeč. Takšne so npr. potonike in krvomočnice. Pustimo pa tiste, ki so lepe tudi v suhem stanju (mdr. okrasne trave, suhe hermelike …) in seveda tiste, ki cvetijo jeseni (hermelike, jesenske vetrnice, jesenske astre).

Tudi zimzelenih trajnic (debelačke, bergenije, iskrivke, zimzelena) jeseni ne režemo, saj bo njihov nadzemni del pomemben zimski okras našega vrta, nekatere bodo cvetele tudi v zimskih mesecih.

Za vzdrževanje oblike in spodbujanje nove rasti sivko močno obrežemo spomladi. Foto: La Huertina De Toni/Shutterstock

Pololesenele rastline

Med pololesenele rastline uvrščamo mnoge dišavnice in sredozemske okrasne rastline. Takšne so denimo sivka, žajbelj, laški smilj, kraški šetraj in višje rastoče vrste timijana. Za vzdrževanje oblike in spodbujanje nove rasti jih navadno porežemo spomladi, lahko tudi precej nizko, vendar ne popolnoma v olesenel del, temveč do tam, kjer še tvorijo nove poganke (to zlahka vidimo, če počakamo, da začnejo odganjati).

Z zgodnjo jesensko rezjo bi namreč spodbudili, da bi do zime naredile nove poganjke, ki pa bi jih zimski mraz prizadel, ker ne bi utegnili popolnoma oleseneti. Vzemimo sivke: resda lahko preberemo navodilo, da stebla cvetov in vrhove poganjkov po koncu cvetenja (pri nekaterih vrstah je to šele avgusta) odrežemo … a tega poletnega časa, ko je rast še bujna, ne smemo zamenjevati s poznim septembrom.

Olesenele rastline

Olesenele okrasne rastline (grmovnice, drevesa) režemo konec zime in zgodaj spomladi. Izjema so tiste grmovnice, ki zacvetijo zelo zgodaj spomladi, denimo forsitija, japonska kutina itd. Te porežemo po cvetenju.

Toda zakaj lahko grmovnice režemo že konec zime? Ker je zanje to čas mirovanja, v katerem jih mraz ne prizadene, medtem ko jeseni še rastejo. Pri listopadnih vrstah imamo pozimi tudi boljši pregled nad vejami oz. poganjki. Pred zimo porežemo le poškodovane ali bolne veje.

Kliknite na tabelo za ogled v polni velikosti. Tabela je pripravljena s pomočjo umetne inteligence na podlagi avtorskih vsebin Deloindom. Foto: Deloindom

Maline: Rez po obiranju omeji sušico

Žive meja

Za zadnjo (navadno drugo v eni sezoni) rez žive meje je primeren čas avgust, lahko še september.

Vrtnice

Za pravo rez vrtnic je čas marca. Z njo rastlino oblikujemo in spodbudimo rast poganjkov, ki bodo cveteli. Jeseni pri njih le prikrajšamo dolge poganjke, ki bi jih lahko poškodoval sneg, poškodovane ali tiste, ki so nam pri pripravi rastline na zimovanje v napoto. S tem namenom poganke krajšamo pred zimo čim pozneje, ko so vrtnice že v času mirovanja.

Nizko porezan ognjič pogosto prezimi. Foto: Earth312/Shutterstock

Hortenzije

Hortenzij ni treba pogosto obrezovati, tudi če jih prepustimo naravni rasti, bodo lepo cvetele. Z rezjo pa omejujemo njihovo velikost in jih pomlajujemo. Da jih ne bi prizadel zimski mraz, jih večinoma režemo spomladi, le nekatere lahko tudi takoj po cvetenju. Ljubiteljski vrtnarji delajo več napak kot pri času rezi pri tem, kako jih obrežejo oz. kaj odrežejo.

Po tem, kje zrastejo novi cvetovi, se hortenzije uvrščajo v dve skupini: na tiste, ki cvetijo na lanskih poganjkih, in tiste, ki cvetijo na poganjkih tekočega leta (ki so iz ral izrasli od letošnje pomladi). Skupini različno obrezujemo.

V skupini, ki cveti na letošnjih poganjkih, sta samo dve vrsti: latasta in drevesasta hortenzija. Latinsko ime za prvo je Hydrangea arborescens. Grm nosi velike bele cvetove (nekateri ji pravijo snežne kepe), ki v v dežju radi poležejo. Druga ima prav bele cvetove stožčaste oblike, ki dobijo jeseni malce rožnat nadih. Obe lahko zgodaj spomladi porežemo do tal, pa bodo vseeno cvetele. A tega vseeno ni priporočljivo narediti z vsemi poganjki, saj lahko zaradi nežnega tkiva poležejo. Da se to ne bi zgodilo, jih porežemo od 40 do 50 cm nad tlemi.

Vse druge vrste, med njimi tudi navadne velikolistne hortenzije z rožnatimi ali modrimi cvetovi, naredijo popke na lanskem delu poganjkov, zato jih odrežemo precej visoko, centimeter nad najvišjim parom popkov. Cvetove bi lahko odrezali že jeseni, takoj ko odcvetijo, a je to varno narediti le v primorskih krajih, drugje lanske cvetove odstranimo šele po koncu zime, saj ščitijo preostali del poganjka pred pozebo.