Prepoznavanje okužbe

Pepelaste plesni ali pepelovke sodijo med najlaže prepoznavne in najbolj razširjene rastlinske bolezni, ki jih povzročajo glive in jih prepoznamo po sivobeli mokasti oblogi na listih vršičkih rastlin, listih ali cvetovih. Njihovi mikroskopsko majhni trosi se z vetrom  lahko hitro prenesejo na velike razdalje.

Napadajo večino rastlinskih vrst: vrtnine, okrasne rastline, drevnino, sadno drevje, trave in žita. Ker gre pri pepelovkah različnih rastlin za sorodne in ne eno samo bolezen, se plesen z ene vrtnine ne razširi na vse kulture v vrtu. Z radiča se lahko denimo razširi na solato, ne pa denimo na kumare, ki jih ogroža pepelovka bučnic, ali morda na vrtnice.

Pri vrtninah imamo s pepelastimi plesnimi najpogosteje opraviti prav pri kumarah, bučkah, radiču, pri zgodnjih avgustovskih setvah motovilca, pri grahu, paradižniku, peteršilju, blitvi, celo pri kapusnicah. Na okrasnem vrtu se lotevajo vrtnic, floksov ali plamenk, cinij, aster, nageljnov in dalij, v sadnem delu vrta pa predstavljajo velik problem pri jablanah (jablanova pepelovka), jagodah, malinah in pri vinski trti.

Napad pepelaste plesni povzroča deformacijo napadenih poganjkov, zvijanje in sušenje listov, zaustavitev rasti in sčasoma propad rastlin.

Preprečevanje in omejevanje bolezni

Ukrepanje priti pepelastim plesnim pa je podobno pri vseh rastlinah. Zelo pomaga rezanje in odstranjevanje obolelih delov rastlin iz vrta in sadovnjaka, da se bolezen ne širi. Uporablja se tudi škropljenje z žveplovimi pripravki, ki so dovoljeni tudi v ekološkem kmetijstvu, vendar niso primerni za vse kulture, posebej za vrtnine ne. Najboljša preventiva je izbira na pepelaste plesni manj občutljivih sort (jablan, jagod, vrnic) in to, da med rastlinami puščamo priporočeno razdaljo. Rastline lahko preventivno krepimo s kupljenimi ali doma narejenimi pripravki, ki krepijo celično steno tkiva, zaradi česar delujejo protiglivično (njivska preslica, sojin lecitin), uporabljajo pa se tudi škropiva iz listov črnega bezga, koprive, baldrijana, vratiča, žajblja, bazilike, česna, sode bikarbone in jabolčnega kisa.

Jablanova pepelovka

Ni nenavadno, da v rastni sezoni pepelasta plesen najprej napade jablano. Pri drevesu namreč lahko trosi prezimijo na lanskih poganjkih, od koder se z vegetacijo hitro razširijo. Značilno je, da ob visokih temperaturah najbolj napadejo nežne mlade poganjke – razlog je, da so bili s pepelovko okuženi že listni ali cvetni brsti, v katerih okužba prav tako prezimi.

Bolezen spoznamo po sivi, pepelasti oblogi na enoletnih vršičkih in listih, ki se izredno hitro širi. Ob močnem napadu se drevesu zelo zmanjša prirast, lahko začne tudi počasi propadati. Se pa lahko v domačem sadovnjaku jablanovi pepelovki v veliki meri izognemo, če posadimo nanjo odporne ali tolerantne sorte, pri katerih ne bo potrebno preventivno škropljenje s fungicidi. Ker podatkov o odpornosti jablanovih sort na bolezni v vrtnem centru verjetno ne boste dobili, je priporočljivo sadike kupovati v specializiranih sadnih drevesnicah ali prej pregledati profesionalne kataloge sort.

Učinkovit ukrep, s katerim lahko bolezen pri nekaj domačih jablanah popolnoma izničimo, je izrezovanje obolelih poganjkov do zdravega lesa. Drevesa pregledujemo in sproti odstran­jujemo obolelo vsakih nekaj dni. Vse, kar odrežemo, shranimo v PVC-vrečko in odnesemo iz sadovnjaka. Škarje moramo po uporabi razkužiti, da spor ne prenašamo na zdrava drevesa.

Za zaščitno škropljenje lahko uporabimo žveplove pripravke, enkrat do dvakrat v sezoni. Če je pomlad topla, storimo to že pred cvetenjem; drugače po njem, v času, ko poganjki rastejo. Pomembno je, da ne škropimo v vročini in v močnem soncu, saj lahko pride do poškodb na listih. Škropljenje opravimo pri temperaturah zraka med 15 in 25 °C.

Pepelovka vrtnic

Pepelovka navadno ogroža vrtnice v toplih in suhih poletnih dneh, saj jo deževno in vlažno vreme ovira razvoj bolezni. Spoznamo jo po belosivih strnjenih prevlekah, ki prekrijejo liste, cvetna stebla in popke. Belkasta plast se pojavi na zgornji in spodnji strani listov. Mogoče jo je s prstom obrisati, a s tem bolezni ne odstranimo − gliva je namreč že razraščena v notranjosti tkiva. Napadeni listi se zvijajo, prizadeti popki se težko odpirajo, pri napredujoči bolezni listi in vršički porjavijo in propadejo. Gliva lahko preživi zimo na obolelih mestih ali v brstih.

Dobra novica pa je, da za pepelasto plesen niso vse vrtnice enako občutljive. Nanjo so mnogo bolj odporne sorte z bleščečimi listi. Vrtnic torej ne kupujmo po hipnem navdihu, temveč se o lastnostih sort prej poučimo v spletnih katalogih ali kupujemo v specializiranih vrtnarijah.

Če opazimo pepelovko na vrtnicah, dosledno odstranjujemo okužene liste. Lahko preventivno škropimo z žveplom ali uporabimo pripravke za krepitev rastlin (izvleček njivske preslice, sojin lecitin).

Pepelasta plesen pri radiču

V vročem poletju brez padavin ali topli in suhi jeseni obstaja velika nevarnost napada pepelastih plesni na radiču. Radiča tako kot drugih vrtnin v nobenem primeru ne škropimo s fungicidi ali žveplom, predvsem pri dolgo rastočih sortah (jesenski in prezimni radiči) pa uporabimo pripravke za krepitev odpornosti (sojin lecitin, njivska preslica, koprive, žajbelj, kamilice in soda bikarbona).

Pri radičih se pepelovka najprej pojavi na zunanjih listih. Širjenje bolezni pri tržaškem solatniku poleti omejimo z rednim zalivanjem po listih, že napadene liste spiramo z blažjim curkom iz cevi ali pa radič preprosto porežemo, da bo znova odgnal. V topli jeseni pepelovka najprej napade štrucarje, pa tudi druge sorte radiča. Redno odstranjujemo zunanje liste in uporabljamo pripravke za krepitev rastlin.

Druge vrtnine

Pepelasta plesen pri nekaterih vrtninah ne povzroči večje škode, ker se pojavi ob koncu rastne sezone. Tak primer je grah, ki ga bolezen napade šele, ko pobiramo pridelek. Pri bučkah in kumarah, ki jih ima pepelovka zelo rada, pa je najbolje, da rastline odstranimo in jih nadomestimo z novimi sadikami, ki smo jih pravočasno vzgojili v ta namen. Sadike kumaric in bučk namreč zrastejo in začnejo roditi precej hitro.