Ko je suho in pritiska vročina, polžev na gredicah skoraj ne videvamo, a jim na vrtu godi vsak prostorček, kjer je količkaj vlage. Podnožje gostih trajnic, ki prekrivajo okrasne gredice, lepo sklenjene glave solate – tam so najraje med listi, kjer se ohranja vlažnost in je hrustljave hrane obilo … Najlaže se znebimo lazarjev vseh barv in vrtnih polžev s hišico, bolj brezupno pa je z malimi, skoraj nevidnimi polžki, ki delajo iz solatnih listov čipko in lezejo tudi na nepoškodovanih listih v sredici – zares jih opazimo šele v vodi med prvimi pranji solate.

Čarobne paličice proti polžem ni, pravijo strokovnjaki, najbolj pa pomagata redno odstranjevanje na različne načine in vzdrževanje okolja na vrtu tako, da bo tem  škodljivcem neprijazno.

Neprijazno okolje

Manj skrivališč za polže na vrtu bomo imeli, če bomo redno odstranjevali podrast izpod žive meje, kosili visoko travo, če za potke med gredicami ne bomo uporabljali desk, koprene ne bomo obteževali s kamni in če bomo redno odstranjevali kupe vejevja vrtu. S slednjim bo žal tudi manj možnosti, da bi se na vrt zatekla krastača ali ježek, ki pokončata veliko polžev. Seveda je po drugi strani nemogoče, da bi se znebili vseh naštetih vrtnih rekvizitov, lahko pa vlažna mesta pod njimi redno pregledujemo in polže poberemo. Splača se denimo preverjati tudi stik vrtne koprene s tlemi.

Pobiranje – ne mučite jih

Najboljša zaščita proti polžem je redno pobiranje pod večer, ko se ohladi, saj takrat prilezejo iz vlažnih skrivališč, kot so gosta podrast pod živimi mejami, visoka trava, kompostni kup, na tla položene deske in špranje v zemlji, in se odpravijo do vrtnin ali okrasnih rastlin, ki jim dišijo. Najdene polže pokončajte čimprej, ne dajajte jih v posodo z vodo, soljo in ne izpostavljajte jih pripeki, da bi storili počasno smrt.

Katera modra zrnca

Poleg pobiranja se obnese tudi nastavljanje vab v obliki modrih zrnc, ki škodijo njihovi prebavi. Med kemičnimi snovmi, ki pokončajo polže, limacidi, so za uporabo na vrtu primerni samo izdelki, ki vsebujejo snov železov trifosfat (dovoljeni so tudi v ekološki pridelavi). Spojina deluje na polževo prebavo, zaradi česar v nekaj dneh umre. Ostanki snovi ne škodujejo tlom, rastlinam, niti živalim, ki bi utegnile použiti mrtvega polža. Vsi drugi kemični pripravki proti polžem (večinoma vsebujejo spojino metaldehid) so za druge živali in ljudi strupeni, za uživanje rastlin pa velja karenca.

Nestrupena modra zrnca dodajte na kupčke v bližino rastlin, na katerih največkrat najdete polže. Suha ohranite tako, da jih položite na kakšen plastični pokrovček z nizkim robom in nad njega poveznete odrabljeno plastično embalažo, posodico od skute denimo, v katere stranico izrežete obod za »vrata«.

Prepreke pomagajo le, če prihajajo na gredico iz vlažne okolice

Kot prepreke, ki polže bolj ali manj uspešno odganjajo od gredic, nekoliko pomagajo pasovi iz zdrobljenih jajčnih lupin, koruznega zdroba, kavne usedline, bezgovih listov, kamene in apnene moke, hrastovega lubja, ker pri prehajanju teh materialov izgubljajo veliko sline. Ovira iz njih mora biti vsaj 10 cm široka in jo moramo po padavinah redno obnavljati, saj mokra za polže ni več enako dražeča. Dobijo se tudi bakreni trakovi in žični odganjalci, ki slinarje odvračajo z nizko električno napetostjo – vendar vsi ti ukrepi pomagajo samo v primeru, da polži na gredico lezejo od drugod. Vrtičkarji z več izkušnjami  namreč vedo, da pretežni del polžev na pomlad prileze kar iz tal na gredici, saj so bili tja jeseni odloženi kupčki jajčec.

Polže naj bi z vonjem odvračala tudi talna zastirka iz bezgovih listov.

Rastlinske pasti

Kot »pasti« za polže se obnesejo tudi rastline, ki polžem teknejo in okoli katerih jih bomo zjutraj ali zvečer lahko pobrali. To so tagetes ali žametnica, hoste, volčji bob, hren. Seveda te rastline pojmujmo zgolj kot vabo in se sprijaznimo, da bodo obžrte.

Privlačna nočna vaba za polže so tudi rezine surovega krompirja in lončki s pivom, katerih zgornji rob je poravnan s tlemi.

Polžev ne solite

Mnogi vrtičkarji so na polže tako jezni, da jih solijo, ali okoli gredic delajo »solne« pasove in s tem vrtu delajo medvedjo uslugo. Ne samo da soljenje polžev povzroča dolgotrajno umiranje teh živali, če sol posipamo po vrtnih tleh, z njo škodujemo mikroorganizmom v njih in rastlinam. Mikroorganizmi namreč pomagajo razgrajevati organsko snov v tleh v hranilne snovi, ki so dostopne rastlinam. Na soljenih tleh tako zlepa ne bo hotelo nič rasti.