Preverili smo, katera živa meja raste najhitreje

Pri urejanju okolice je ena najpogostejših želja navadno ta, da si čim prej ustvarimo nekaj zasebnost in zakrijemo pogled s ceste. In čeprav pri rastlinah žal ne obstaja prav veliko bližnjic, obstaja nekaj vrst, ki lahko vrt ozelenijo presenetljivo hitro. 

Najhitrejšo živo mejo navadno ustvari cipresa

Če bi ocenjevali samo hitrost rasti, bi med živimi mejami skoraj zagotovo zmagala cipresa, saj v dobrih razmerah lahko zraste tudi več kot pol metra na leto.​ To pomeni, da lahko razmeroma hitro ustvari visoko zeleno pregrado, zaradi česar je priljubljena pri ljudeh, ki si želijo ustvariti zasebnost v kratke času. A prav pri tej rastlini vrtnarji pogosto opozarjajo, da hitra rast ni nujno vedno prednost, saj cipresa brez rednega obrezovanja hitro preraste prostor, postane pregosta in lahko povzroča težave tudi med sosedi.

Čeprav ciprese rastejo hitro, zahtevajo pogosto in redno obrezovanje. Foto Taras Grebinets/Shutterstock

Tudi lovorikovec ostaja ena bolj priljubljenih izbir

Med zimzelenimi živimi mejami je pri nas še vedno zelo priljubljen lovorikovec. Raste hitro, lepo zastre radovedne poglede, ostane zelen tudi pozimi in deluje precej bolj mehko ter moderno kot klasične ciprese. Kot navajajo strokovnjaki, lahko v dobrih pogojih zraste približno 30 do 50 centimetrov na leto, zaradi širokih listov pa pogosto hitro ustvari občutek zasebnosti.

A tudi pri lovorikovcu velja pravilo, da potrebuje redno obrezovanje, sicer lahko hitro postane prevelik.

Imate na vrtu lovorikovec ali bambus? Strokovnjaki svarijo pred invazivnimi rastlinami

Gaber je klasika, ki jo vrtnarji še vedno radi priporočajo

Če vprašamo vrtnarje, katera živa meja je dolgoročno najbolj hvaležna za slovenske vrtove, se med odgovori zelo pogosto znajde gaber. Res je, da je gaber listopaden, vendar se suho listje pogosto obdrži še globoko v zimo, zato tudi v hladnem delu leta še vedno delno zastira pogled. Poleg tega je trpežen, dobro uspeva v različnih razmerah in lahko raste presenetljivo hitro, v dobrih pogojih tudi več deset centimetrov na leto.

Kaj pa fotinija, liguster in bambus?

Fotinija je zadnja leta zelo priljubljena predvsem zaradi dekorativnih rdečih mladih poganjkov. Deluje bolj sodobno in nekoliko bolj mediteransko, vendar potrebuje dobro lego in nekaj več nege kot gaber ali liguster.

Liguster oziroma kalina ostaja ena najbolj praktičnih in cenovno dostopnih rešitev. Hitro raste, dobro prenaša obrezovanje in precej hitro zapre pogled, zato ga vrtnarji pogosto priporočajo za večje žive meje.

Veliko ljudi pa danes razmišlja tudi o bambusu. Ta lahko res zelo hitro ustvari zelen zaslon, vendar je pri njem izbira vrste ključna. Vrtnarji priporočajo predvsem šopaste, ne invazivne vrste bambusa, saj se lahko nekatere druge vrste zelo agresivno širijo po vrtu.

Ljudje se pogosto odločajo za zimzelene žive meje, ki poglede zastirajo tudi v hladnih dneh. Foto Edita Medeina/Shutterstock

Kaj pa drevesa? Koliko časa traja, preden ustvarijo senco?

Pri drevesih je dobro imeti nekoliko bolj realna pričakovanja. Če posadimo sadiko, visoko približno meter in pol, moramo vedeti, da naslednjih nekaj poletji še ne bomo sedeli pod veliko krošnjo. 

A če si vseeno želimo drevesa, ki relativno hitro pridela višino, strokovnjaki pogosto priporočajo brezo. Ta sicer ne ustvarja zelo goste sence, vendar hitro zraste in vrtu precej hitro doda občutek višine in zrelosti. Za večje vrtove vrtnarji pogosto priporočajo tudi različne javorje, tulipanovec ali platano, saj ta drevesa razmeroma hitro ustvarijo veliko krošnjo, vendar potrebujejo precej prostora, zato niso najboljša izbira za majhne atrijske vrtove.

5 največjih napak pri živih mejah

Vrba in topol: rasteta zelo hitro, a nista za vsak vrt

Med najhitreje rastočimi drevesi sta zagotovo tudi vrba in topol. A prav pri teh vrstah strokovnjaki najpogosteje opozarjajo, da hitra rast pogosto prinese tudi težave. Vrbe imajo namreč zelo močne in agresivne korenine, zato jih ni priporočljivo saditi blizu hiše, cevi ali tlakovcev. Podobno velja za topole, ki poleg hitre rasti pogosto postanejo zelo veliki, občutljivi na veter in precej zahtevni za prostor.

Takšna drevesa so zato primernejša za večje parcele ali območja ob vodi kot pa za običajne družinske vrtove.