

Magnolija je eno prvih cvetočih okrasnih dreves, ki se spomladi razbohotijo po parkih in vrtovih. Nežni beli in rožnati cvetovi očarajo s svojo razkošno lepoto, le malokdo pa ve, da niso zgolj v okras, temveč so tudi užitni. Resda jih ne bomo našli na vsakdanjih jedilnikih, še manj v tradicionalni slovenski kuhinji, kar je razumljivo, saj gre za rastlino, ki izhaja iz Amerike in Azije, v Evropo pa so jo prinesli šele konec 17. stoletja.
Danes so magnolije, ki spadajo med najstarejše cvetoče rastline na zemlji, saj obstajajo več kot 90 milijonov let, razširjene po vsej Evropi, predrzni raziskovalci okusov pa si jih privoščijo tudi na krožniku. Uživamo mlade cvetne liste in popke, okusni so surovi, cvetove lahko po vzoru azijske kuhinje vložimo v kis, popke pa fermentiramo. Iz cvetov skuhamo marmelado, zanimivi so tudi ocvrti v testu, podobno kot bezgovi ali bučni cvetovi, ali pa jih posušimo in zmeljemo, iz prahu pripravimo okusen napitek.
Večina magnolij ima užitne cvetove, če seveda ne pretiravamo s količino, opozorimo le na pri nas manj znano vrsto Magnolia stellata, ki ima manjše bele cvetove.

Sicer pa imajo magnolije svojevrsten okus, ki se spreminja glede na vrsto in starost cvetov. Mladi listi so bolj nežni, nekoliko bolj zreli imajo rahlo pikanten okus, ki spominja na ingver, še starejši lahko zagrenijo. Sicer pa so med najbolj okusnimi cvetovi vrste Magnolia soulangeana oziroma tulipanove magnolije, Magnolia liliflora in Magnolia grandiflora.
Če so nam všeč sveži listi, z njimi popestrimo solate, imenitno bodo dopolnili rukolo, s katero tvorijo pikanten duet, ki ga začinimo s prelivom iz oljčnega olja, kisa in soli.

Ker magnolija cveti le kratek čas, liste pripravimo tako, da jih shranimo za več mesecev. Preverjeni so recepti za cvetove, vložene v kis ali skuhane v marmelado, popke fermentiramo in jih ponudimo kot na primer kapre. Postopek ni zahteven, naberemo še zaprte popke, ki jih na hitro speremo in naložimo v čist kozarec za vlaganje. Prelijemo s slanico, da so povsem prekriti s tekočino, obtežimo, da bodo ves čas pod površjem, in pustimo stati do en teden na sobni temperaturi, potem jih prestavimo v hladilnik. Rahlo pikantne popke dodajamo na pico, ribam ali zelenjavi, zmešamo jih v različne namaze ali potresemo po solatah.

Marmelada iz izbranega sadja z dodanimi listi magnolije ima poseben, rahlo citrusni okus z grenko sledjo. Grenkobo zmanjšamo, če cvetove blanširamo ali namakamo v vodi. Za polnejši okus lahko dodajamo vaniljev strok ali cimet ter limonino lupinico. Okus marmelade uravnavamo s količino sestavin, za slajšo dodamo več jabolk in sladkorja, za cvetlični okus več magnolije. Marmelado namažemo na kruh ali palačinke, odlično se poda k mehkemu siru.