Trata, ki je zaradi vročine in suše porjavela, še ni nujno uničena. Če so korenine žive, lahko ob ugodnejših razmerah ponovno ozeleni.

Dolgotrajna vročina in pomanjkanje padavin lahko še pred kratkim zeleno trato v nekaj dneh spremenita v suho, rjavkasto površino. Pojavijo se lahko svetlejše lise, rumene zaplate ali večji izsušeni predeli, vendar rjava barva še ne pomeni nujno, da je trava odmrla.

V sušnem obdobju lahko trata upočasni rast in preide v stanje mirovanja, s čimer zmanjša porabo vode. Če korenine in rastni vršički ostanejo živi, se lahko po padavinah, zalivanju in padcu temperatur ponovno obraste. Ob zelo dolgotrajni suši pa lahko del travnih bilk tudi odmre, zato se vsi poškodovani predeli ne obnovijo vedno sami.

Zakaj trata poleti porjavi?

Najpogostejša vzroka sta dolgotrajna vročina in pomanjkanje vode, težave pa lahko poslabša tudi nepravilna nega. Pogosto in kratkotrajno škropljenje navlaži predvsem površino tal, zato se korenine razvijajo plitveje in so ob suši bolj izpostavljene.

Trato lahko dodatno oslabijo prenizka košnja, neenakomerno zalivanje, zbita tla ter poškodbe na posameznih mestih. Rumene ali rjave lise lahko nastanejo tudi zaradi pasjega urina, saj je na majhni površini velika koncentracija dušikovih spojin in soli.

1. Zalivajmo redkeje, vendar temeljito

Če smo se odločili, da bomo trato med sušo ohranjali zeleno, jo zalivamo redkeje, a dovolj obilno, da voda prodre globlje v tla. Tako spodbujamo razvoj globljega koreninskega sistema, ki lažje doseže vlago tudi takrat, ko se zgornja plast zemlje hitro izsuši.

Vsakodnevno kratko škropljenje ni najboljša rešitev, saj omoči predvsem površino. Količino in pogostost zalivanja prilagodimo vrsti tal, količini padavin in stanju trate. Peščena tla se denimo izsušijo hitreje kot težja, glinasta tla.

Zelenica brez rumenih lis? Tri napake pri zalivanju, ki jih dela večina vrtičkarjev

Najprimernejši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj, ko so temperature nižje in je izhlapevanje manjše. Zalivanje sredi najbolj vročega dela dneva je manj gospodarno, ker več vode izhlapi, še preden prodre do korenin.

Pomembno je tudi, da voda doseže celotno površino enakomerno. Slabo nastavljeni razpršilniki lahko povzročijo suhe pasove, medtem ko so drugi deli trate preveč namočeni.

Trato je najbolje zalivati zgodaj zjutraj, redkeje in dovolj obilno, da voda prodre do globljih korenin. Foto Aboutmoments33/Shutterstock

2. V vročini kosimo višje in redkeje

Poleti travnih bilk ne kosimo prenizko. Nekoliko višja trava bolje senči tla, ki se zato počasneje segrevajo in izgubljajo manj vlage. Višja košnja obenem pripomore k močnejšemu koreninskemu sistemu.

Prenizko pokošena trata je bolj izpostavljena močnemu soncu in vročini, zato hitreje izgublja vodo. Pri vsaki košnji odstranimo največ približno tretjino višine travne bilke, rezila kosilnice pa naj bodo dobro nabrušena, da trave ne cefrajo.

Če je trata močno izsušena in je njena rast zastala, jo pustimo pri miru. S košnjo počakamo, da po dežju ali zalivanju ponovno začne rasti, saj lahko vožnja s kosilnico po zelo suhi površini povzroči dodatne poškodbe.

Tako pogosto je treba pokositi zelenico, da bo lepo zelena celo poletje

3. Z gnojenjem med vročinskim valom počakajmo

Močno izsušene ali mirujoče trate sredi vročinskega vala ne gnojimo. Ker trava takrat ne raste aktivno, hranil ne more učinkovito izkoristiti, gnojilo pa je ne bo čez noč ponovno obarvalo zeleno.

Z dodajanjem hranil počakamo, da se tla navlažijo, temperature nekoliko znižajo in trata znova začne rasti. Šele nato presodimo, ali gnojenje sploh potrebuje. Izbrano sredstvo uporabimo po navodilih proizvajalca in ga ne nanašamo na povsem suha tla.

Zdrava in ustrezno prehranjena trata sicer lažje prenaša obremenitve, vendar je pri poletni negi pomemben tudi pravi trenutek. Več gnojila ne pomeni hitrejšega okrevanja.

Kaj storimo z lisami zaradi pasjega urina?

Sveže mesto čim prej obilno zalijemo, da razredčimo koncentracijo snovi v urinu. Pri že povsem odmrlih lisah bo morda treba odstraniti poškodovano travo, zrahljati tla in površino pozneje dosejati.

Dolgotrajnejša rešitev je, da psa postopoma navadimo na opravljanje potrebe na določenem delu vrta, kjer ni trate oziroma je površina manj občutljiva.

Rjave lise na zelenici lahko povzročijo suša, prenizka košnja, neenakomerno zalivanje ali poškodbe zaradi pasjega urina. Foto Greenthumbshots/Shutterstock

Z dosejevanjem počakajmo na ugodnejše razmere

Če se posamezne zaplate kljub izboljšanim razmeram ne obnovijo, jih bo treba dosejati. S tem praviloma ne hitimo sredi najhujše poletne vročine, saj mlade rastline potrebujejo stalno vlago in težko prenašajo visoke temperature.

Za obnovo je običajno primernejši konec poletja oziroma začetek jeseni, ko so tla še topla, zrak pa hladnejši in je več možnosti za padavine. Pred setvijo odstranimo odmrle ostanke, površino rahlo zrahljamo in po potrebi dodamo tanko plast kakovostne zemlje.

Toliko časa naj traja zalivanje zelenice med poletjem, pravijo strokovnjaki

Rjava trata potrebuje predvsem potrpežljivost

Če trata sredi poletja porjavi, je ne poskušamo na hitro oživiti z vsakodnevnim škropljenjem, prenizko košnjo ali gnojenjem. Najprej preverimo, ali so korenine še žive, nato pa prilagodimo zalivanje in višino košnje.

Ob povratku vlage in nižjih temperatur lahko trata, ki je le mirovala, ponovno ozeleni. Povsem odmrle predele bomo morali obnoviti, vendar je s setvijo smiselno počakati na ugodnejše vremenske razmere.