Vsaka lega ni primerna za vsako rastlino. Vse sadne rastline potrebujejo za razvoj in kakovost plodov sonce. Tako jim vedno izberemo sončno lego, kjer so osvetljene ves dan. Najboljše so seveda »vinogradniške« lege. Na dobro osončenost vplivamo tudi s pravilno rezjo. Tako mora krošnja »dihati« in imeti pravilno obliko, kot je na primer (trikotna) oblika paramide. Na takšnem drevesu so vsi plodovi pravilno osončeni in lepih barv, ne le tisti v vrhu krošnje.

Večini sadnih dreves najbolj prijajo nevtralna ali rahlo kisla tla. Rahla in humozna tla so seveda najboljša, saj v njih rastlina hitreje razvije koreninski sistem. Težka in bolj zbita so pogosto bolj vlažna. V vlažnih tleh je večja možnost razvoja glivičnih bolezni, zato se na takšnih lokacijah izogibamo sajen­ju koščičarjev in oreha. Vlažna in hladna tla najbolje prenašajo hruške in jablane, seveda do določene mere. Zaradi občutljivosti na glivične okužbe je mesto za koščičarje na dobro odcednih tleh. Večini sadnih rastlin škodi oziroma jih slabi prepih, zato zanje niso primerne izpostavljene lege. Zavetrne lege so vedno dobrodošle za vse sadne vrste. V celinski Sloveniji takšne lege prihranimo za »primorske« rastline, kot so kaki, figa, marelica … V veliko pomoč pri prepihu pa so žive meje, ki zmanjšajo silo vetra.

Sadilna jama

Sadna sadika je mlada rastlina in za svoj koreninski sistem potrebuje rahlo zemljo. Ko kopljemo sadilno jamo, ne kopljemo pre­globoko, saj zadostuje globina 40–50 cm. Sadilno jamo razširimo na več kot 50 cm. To je pomembno, če imamo težka, glinena, zbita tla. Tako se bo koreninski sistem veliko hitreje in lažje razvil. Težki zemlji dodamo kakšno vrečo kakovostne, kupljene zemlje in jo zmešamo z izkopano. Sadiko posadimo v mrežo proti voluharju in postavimo močan impregniran kol, ki ji bo opora prvih nekaj let.

Gnojenje

Gnojenje je izjemnega pomena že pri sami sadiki, saj ji tako omogočimo hiter in močan začetek v prvih letih razvoja. Na dno sadilne jame nasujemo rudninsko gnojilo. To naj vsebuje veliko fosforja in kalija, ki bosta rastlini koristila še vrsto let. To pa zato, ker sta fosfor (P) in kalij (K) počasi topni hranili in traja več let, da s površja dosežeta koreninski sistem. Kakovostno rudninsko gnojilo poleg glavnih hranil vsebuje tudi mikrohranila, ki so pomemben del prehrane sadnega drevesa.

Ko postavimo sadiko v jamo, jo zasipamo in učvrstimo z zemljo, v katero primešamo gnojilo. Če imamo rastlino z golimi koreninami, pazimo, da je cepljeno mesto vsaj 10 cm nad zemljo. Ko jo zasipamo, jo previdno učvrstimo in potlačimo zemljo, saj okoli korenin ne sme biti zračnih žepov, ker se bo drugače pojavila koreninska gniloba. Sadiko iz lonca posadimo enako, kot je rasla prej, ne globlje.

!!galerija!!

Jesenska zaščita

V jesenskem času škropimo z bakrovim sredstvom, ki deluje proti boleznim. Zelo pomembno je to opraviti že na sadikah. Največji učinek bo, če jeseni škropimo dvakrat, v razmiku 7–14 dni. Prvič, ko odpade vsaj tretjina listov, in drugič, ko je večina listja že na tleh. Okuženo listje sežgemo ali vržemo v komunalne odpadke.

Nizke temperature zelo hitro poškodujejo mlada drevesa. Zaradi temperaturnega nihanja v hladnem delu leta lahko lubje razpoka. Drevo se močno segreje čez dan, kar pomeni, da se deblo začne napenjati, ker se sokovi v njem prebudijo. Ko pa čez noč pritisne mraz, velika sprememba v temperaturi povzroči pokanje lubja. Take rane so ciljna točka za bolezni in skrivališče za škodljivce. Pomembno je, da deblo sadnih dreves premažemo z beležem do prvih vej. Če so ogrodne veje debele in močne, premažemo še njih. Belež deluje tako, da odbija sončne žarke, kar pomeni, da se drevo čez dan ne pregreva in tako ni nevarnosti pokanja lubja. Obenem bo drevo pozneje odgnalo, kar pomeni manjši vpliv poznih zmrzali. To je zelo pomembno pri marelici oziroma na legah, kjer so pozne zmrzali pogoste.

Jesensko škropljenje z bakrom

Pri zaščiti sadnega drevja, jagodičevja in olesenelih okrasnih rastlin ima veliko vlogo škropljenje z bakrom. To je osnovno škropljenje, ki ga izvajamo ob začetku in koncu vrtnarske sezone. Pomembno je, da z bakrovim sredstvom temeljito omočimo celotno drevo. Izberemo dan brez vetra in močnega sonca. Temperatura naj bo nad 5 stopinjami Celzija v času škropljenja in še vsaj šest ur. Seveda pozneje ne sme deževati, drugače bomo morali vse ponoviti, ko bodo vremenske razmere primerne. Če je mogoče, naj čez 7–14 dni sledi drugo škropljenje.