Visoke temperature sredi marca so izzvale zgodnejše brstenje sadnega drevja, cvetenje okrasnih grmovnic in odganjanje trajnic, zato se je vrtičkarjem začelo muditi na zelenjavnih gredicah. Kot nam je pokazala pozeba po mnogih krajih Slovenije, pa s setvenim koledarjem ne gre prehitevati. Tla so, razen na Primorskem, tako še prehladna za sajenje krompirja, pa tudi s setvijo toploljubnih vrtnin je smiselno počakati. Medtem lahko pripravimo gredice, saj je idealno, če to storimo štirinajst dni pred setvami in sajenjem. Tudi tisti, ki bodo vrtiček letos zastavili na novo, bodisi na gredicah ali visoki gredi, imajo dovolj časa.

Zelenjavni vrt 

V začetku aprila pohitimo le s sajenjem in setvami tistih vrtnin, ki jim prijata hlad ali kratek dan in ki lahko gredo na gredice od konca februarja naprej. To sta predvsem grah in bob, od čebulnic pa spomladanski česen, šalotka in čebula. Uspešne so tudi zgodnje setve navadne špinače in redkvice, kmalu za njima lahko sejemo rukolo.

Od sadik lahko gresta v začetku aprila na prosto zgodnje zelje in nadzemna kolerabica, ki preneseta nizke temperature. Vendar je pri kolerabici priporočljivo spremljati temperature zraka, ki naj ponoči ne bi padle pod 5 °C. Ob nepričakovani ohladitvi pa lahko sadike pokrijemo s kopreno.

V labilnem aprilu bomo morali redno spremljati tudi temperaturo tal, ki najbolj vpliva na napredovanje posajenega krompirja in na to, kako hitro bo vzklilo seme solatnic, pa tudi peteršilja in korenčka. Velja, da v hladnejšo zemljo, ko sejemo, bolj mora biti seme sveže. Stare zaloge iz prejšnjih sezon torej raje prihranimo za poznejše setve.

Krompir sadimo, ko se temperatura tal tudi ponoči ne spusti pod 10 °C, če je nakaljen, lahko imajo 8 °C. Glede na mrzel začetek aprila bo to na celini šele od srede meseca naprej. Če bo hladneje, bo vznik krompirja zastal, pozneje pa bo ta manj odporen proti boleznim. Kmalu potem ko so talne razmere ugodne za krompir, sejemo tudi peteršilj in korenček. Posejemo lahko tudi blitvo in rdečo peso.

Od solatnic v začetku aprila še vedno sejemo zimske sorte bistro, vegorko in posavko, prav tako atrakcijo, majsko kraljico, braziljanko, ameriško rjavko in gentilino, proti koncu meseca tudi ljubljansko ledenko, ledo in radič tržaški solatnik. V času, ko omenjene sorte solate sejemo na prosto, lahko tudi posadimo njihove sadike. Če smo jih v zavarovanem prostoru vzgojili sami, jih kak teden dni prej čez dan postopoma navajajmo na zunanje razmere, začnimo pa v oblačnem dnevu. Enako velja za sadike drugih vrtnin.

Od srede aprila sadimo na prosto tudi sadike brokolija, cvetače, zgodnjega ohrovta ter pora. Tako por kot druge čebulnice, brž ko vzniknejo, pokrijemo s kopreno, razpeto čez loke in dobro zatesnjeno, da jih zavarujemo pred porovo zavrtalko, čebulno in česnovo muho, ki delajo v zadnjih letih veliko škode. S kopreno pokrivamo tudi rukolo, da listkov ne naluknjajo bolhači.

Nizke sorte fižola posejemo šele konec aprila, medtem ko z visokimi počakamo na maj.

Okrasni vrt

Na okrasnem vrtu najprej poskrbimo za vrtnice, če jih doslej nismo utegnili obrezati, pri čemer pazimo na krhke brste. Osvežimo trato, da se bo obnovila: pograbimo in prezračimo jo, nato jo pognojimo in na novo zasejemo prazne zaplate. Prvič kosimo, ko je trava visoka od 8 do 10 cm, in sicer na višino 5 ali 6 cm. Že aprila pripravimo teren za novo trato, ki jo bomo sejali ali polagali maja, saj se morajo tla uležati.

Spomladi cvetoče okrasne grmovnice obrežemo, takoj ko odcvetijo. Aprila še lahko sadimo listopadne okrasne grmovnice in drevesa z golimi koreninami ter zimzelene grmovnice in iglavce, ki so rasli v loncih. Slednji namreč niso tako občutljivi na izsušitev, medtem ko zimzelene grmovnice in iglavce z golimi koreninami raje sadimo zgodaj jeseni ali takoj po koncu zime. Če ni padavin, vse redno zalivajmo.

Aprila na trajnicah porežemo zadnje ostanke rasti prejšnjega leta, lahko jih delimo in sadimo na novo. Razsadimo lahko tudi manjše spomladanske čebulnice, brž ko odcvetijo. Pri odcvetelih čebulnicah listja nikoli ne režemo, pač pa pustimo, da se posuši, da se čebulice okrepijo. Poleti cvetočih čebulnic, kot so begonije, kale, gladiole, lilije in dalije, na prosto ne sadimo pred koncem meseca, lahko pa jih v zaščitenem prostoru posadimo v lonce.

Sadovnjak

V začetku aprila lahko še vedno sadimo sadne rastline na golih koreninah, če že odganjajo liste, pa jih moramo pozorno zalivati. Manj občutljive so sadike v loncih. Ta mesec je najprimernejši za cepljenje in precepljanje sadnih dreves, če imamo cepiče, ki smo jih nabrali v času mirovanja rastlin in shranili na hladnem. 

Aprila lahko sadna drevesa dognojimo z manjšo količino mineralnega sadjarskega gnojila, še prej pa okopljemo kolobar okoli njih. Če nam prej ni uspelo, lahko drevesa še vedno obrežemo, vendar bodimo pozorni na krhke cvetne in listne brste. Je pa začetek aprila primeren za postopek obročkanja, ki ga sadjarji prav tako uvrščajo med postopke rezi. Obročkanje se uporablja za prebujno rastoča drevesa. S sadjarsko žagico naredimo neprekinjen obroček pod prvimi vejami na deblu, zažagamo lubje do lesa ali celo malce vanj, okoli celotnega debla. Rana se bo v treh tednih zarasla, drevo pa bo oslabilo v rasti.

V jagodnjaku v začetku meseca odstranimo vse zasušene liste in pecljevino, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo srčka rastline. Suhih listov ne trgamo, temveč jih odrežemo s sadjarskimi škarjami.