Žal se nam je spomladi pri pisanju setvenega koledarja za prihodnji mesec že večkrat zgodilo, da je čas sovpadel z napovedjo velike ohladitve. Če vremenskih tokov kaj ne zmoti, lahko v začetku aprila pričakujemo jutranje temperature pod lediščem. Če bodo vztrajale več dni, bo škoda največja v sadovnjakih, kjer so mnoge sadne vrste v razcvetu. Medtem ko na pozebo pri sadnem drevju lahko komaj kaj vplivamo, se pri vrtninah potrjuje modrost, da spomladi na vrtu s setvami in sajenjem ne kaže hiteti.

Zelenjavni vrt

Če se navežem na uvod, kljub toplemu začetku pomladi ni priporočljivo hiteti, ker poznejše ohladitve zelo zavlečejo kaljenje večine semena, prizadenejo krompir v zemlji, morebiten sneg pa poleže nepokrite sadike vrtnin. Za kalitev semena vrtnin in za uspešen vznik posajenega krompirja so namreč odločilne temperature tal. 

Pojdimo po vrsti: seme hitreje kali v toplih tleh, korenček, peteršilj, pastinak in koriander pa so na mraz posebej občutljivi. Tisti, ki jih še niste sejali, z njimi kar počakajte do srede aprila, zanje bo prav toplo takrat kot za krompir. Tega posadite šele, ko bo več dni zapored temperatura tal (glejte jutranjo) vsaj 8 stopinj, raje pa 10 stopinj Celzija.

Ko se bo ponovno otoplilo in se bo zemlja posušila, boste lahko na zunanje gredice posejali tudi solato, špinačo, redkvico, rukolo in grah (tega čim prej bo mogoče). Velja pa si zapomniti to: zgodaj spomladi, ko so tla hladnejša, sejemo čim bolj sveže seme (ne denimo tistega, ki nam je ostalo iz prejšnjih sezon), saj s starostjo njegova vitalnost upada in potrebuje do vznika precej dalj časa.

Od solat boste sredi meseca lahko sejali krhkolistne sorte braziljanko, ameriško rjavko in mehkolistno majsko kraljico, proti koncu meseca pa že ledo, ljubljansko ledenko, canasto in gentilino. Takrat bo čas tudi za setev radiča tržaškega solatnika. Tudi nizke sorte fižola posejte šele konec meseca, visoki bo prišel na vrsto maja.

Ko se bo vreme popravilo, čim prej posadite tudi čebulček čebule, šalotke in stroke česna, ki jim prijajo hlad in kratek dan. Vse je takoj po vzniku priporočljivo prek lokov pokriti z gosto zaveso ali kopreno in močno zatesniti špranje, da jih zavarujete pred česnovo in čebulno muho. Enako velja za por, katerega sadike boste posadili konec aprila. Od srede aprila pa se na prosto presajajo sadike brokolija, cvetače in zgodnjega ohrovta.

Če bo zemlja mokra, boste vsa priporočena dela opravili ob izboljšanju.

Sadovnjak

Še pred ohladitvijo lahko v sadovnjaku poskusite zaščititi krošnje manjših sadnih dreves in brstečega jagodičevja pred pozebo z ovojem iz koprene. Pri večjih drevesih je takšno početje žal pogosto neuspešno, če se vam ne posreči narediti ovoja brez večjih vrzeli. Za to so nujni brezvetrje, vsaj en pomočnik in visoka lestev. Poleg tega ovijanje s kopreno mnogokrat poškoduje krhke brste ali cvetove.  

Sicer pa boste morali za vsa dela v sadovnjaku najprej počakati na suho vreme, saj v mokroti z dotikanjem rastlin razširjate spore glivičnih bolezni. Pohitite s spomladanskim sajenjem sadnih dreves, če imajo gole korenine, storite to še pred olistanjem. V tem času obstoječe sadno drevje dognojite z manjšo količino mineralnega sadjarskega gnojila, še prej pa okopljite kolobar okoli debla.

Aprila je še dober čas za za obrezovanje sadnega drevja, najprej marelic, breskev in češenj, če jih še niste utegnili, potem jablan in hrušk. Porežite tudi jagodičje. Vse vrste režemo, ko pričakujemo še vsaj tri dni suhega vremena. Jagodam odstranimo zasušene liste in pecljevino. Teh nikoli ne trgamo, ker s tem vlečemo koreninski sistem proti površini. Suho listje ali nove odvečne rastlinice, ki so se razvile v rozeti, izrezujemo s sadjarskimi škarjami, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo puščenih srčkov jagod.

Ta mesec je primeren za cepljenje sadnega drevja, za katero smo cepiče pripravili že do srede februarja, ko drevo miruje. Priporočljive spomladanske tehnike cepljenja so kopulacija, angleška kopulacija in cepljenje za lub.

Čas brstenja sadnega drevja in čas po cvetenju sta primerna za preventivno škropljenje proti nekaterim boleznim in škodljivcem. V domačem sadovnjaku je najpogosteje potrebna zaščita pred pepelasto jablanovo plesnijo, breskovo kodravostjo in cvetno monilijo koščičarjev. Nikoli ne škropimo na pamet, temveč se obvezno posvetujemo s strokovnjakom in uporabimo le priporočena, za vrtičkarje dovoljena sredstva.

Okrasni vrt

Po cvetenju poskrbimo za rez spomladi cvetočih grmovnic, kot sta forzicija in japonska kutina, pri nepravem jasminu, forziciji, hortenziji in kovačniku pa lahko pogrobamo (upognemo in zasujemo z zemljo) mlade poganjke, za katere želimo, da bi se ukoreninili. Po cvetenju obrežemo spomladansko reso, da ostane strnjene rasti. Aprila lahko na hladnejših legah še presajamo zimzelene grmovnice in iglavce.

Če želimo presaditi ali razsaditi manjše spomladanske čebulnice (kot so puškinije, modre morske čebulice, hrušice ali mrežaste perunike), naredimo to po cvetenju, kot pri drugih čebulnicah pa velja, da listja ne strižemo, pač pa pustimo, da se posuši, saj se le tako lahko čebulice okrepijo.

Aprila lahko na trajnicah porežemo še zadnje ostanke rasti prejšnjega leta, tiste, ki so se preveč razrasle, tudi delimo. Že ta mesec lahko trajnice tudi sadimo, predvsem pa se dovolj zgodaj lotimo priprave gredice, ki jo želimo zasnovati na novo.

Od sezonskih cvetic lahko ta mesec na prosto že lahko sejemo kalifornijski mak, ognjič, črniko, žametnice, oslez, enoletne make, enoletni ostrožnik, kozmeje, pajkovke, slak, kapucinke in dišeči grahor. Tla pred sejanjem zrahljamo in jih očistimo plevela, seme pa samo pritisnemo v tla z grabljami.

Posvetiti se moramo tudi trati: pograbimo jo, prezračimo in pognojimo ter na novo zasejemo morebitne prazne zaplate. Zelenico prvič pokosimo, ko je trava visoka vsaj 8 do 10 cm. Pripravimo tudi teren za novo trato, ki jo bomo sejali ali polagali maja, saj se mora dobro uležati.