Aprila pa vrtovi zares oživijo: pripravljamo gredice, sejemo in sadimo na mraz odpornejše vrtnine, obrezujemo sadno drevje in zgodaj cvetoče grmovnice, lahko celo razsajamo trajnice in prvič pokosimo travo. Ker je mesec že pregovorno muhast, pri tem slalomiramo med sončnimi in mokrimi dnevi. Naj velja, da z delom nikoli ne hitimo, dokler so zemlja in rastline mokre, saj s tem izzivamo bolezni, z nekaj dnevi odloga pa tudi ne zamaknemo sezone.

Zelenjavni vrt

Pri spomladanski pripravi gredic praviloma ne dodajamo hlevskega gnoja, to delamo oktobra. Tla za setev ali sajenje le zrahljamo do globine 20 cm. Koliko truda je potrebno za rahljanje, je odvisno od tega, ali so tla gola ali čez vse leto prekrita z zastirko. Najlaže rahljamo s prekopnimi vilami, ki jih, zabodene v tla, premikamo sem in tja ali vrtimo, na koncu pa površino pregrabimo. Če so bile gredice čez zimo prekrite z zastirko, to pred grabljenjem odmaknemo, po delu pa jo z grabljami namestimo nazaj. Pred setvijo bomo s površine, ki bi jo radi zasejali, zastirko odmaknili z roko, vrzeli bomo naredili tudi za sadike.

Nekatere rastline na vrtu so ljubiteljice hladu in kratkega dne. Te naj gredo spomladi čimprej v zemljo. Med njimi so čebulčki čebule, šalotke in stroki česna. Da bi razvili močan koreninski sistem, jih sadimo na začetku aprila, če tega že nismo storili. Pohitimo tudi s setvijo boba in graha, redkvice, špinače, rukvice ter setvijo ali sajenjem zimskih sort sort (npr. posavka, vegorka, bistra, nansen, zimska rjavka, majska kraljica) ter sajenjem zgodnjega zelja. Ljubitelji nadzemne kolerabice naj s sajenjem njenih sadik počakajo toliko, da se nočne temperature ne spustijo več pod 5 °C, ali pa naj sadike pred ohladitvijo pokrijejo s kopreno.

Za vse zgodnjepomladanske setve velja, da mora biti seme čimbolj sveže; takšno pri nižjih temperaturah bolje kali.

S sajenjem krompirja nam ni treba hiteti takoj na začetku aprila, saj morajo imeti tla v globini 10 cm stalno temperaturo vsaj 8 °C, če so gomolji nakaljeni, in 10 °C, če sadimo nenakaljene. Sredi aprila posajeni krompir ne bo dal pridelka nič pozneje, kot če bi ga posadili v začetku meseca, saj bo pri stabilnejših temperaturah tal odgnal v nekaj dneh.

Po zimskih solatah v začetku meseca do srede aprila sejemo sorto atrakcija, proti koncu meseca pa npr. braziljanko, ljubljansko ledenko, unicum in gentilino. V istem času lahko posadimo tudi sadike teh sort. Sredi meseca posejemo radič za rezanje tržaški solatnik, pa tudi korenček in peteršilj.

Od srede aprila sadimo na prosto brokoli, cvetačo, zgodnji ohrovt in por. Tako por kot druge čebulnice, brž ko vzniknejo, pokrijemo s kopreno, razpeto čez loke in dobro zatesnjeno, da jih zavarujemo pred porovo zavrtalko, čebulno in česnovo muho. Konec aprila že lahko posejemo nizke sorte fižola.

Sadovnjak

Zima se je, bolj ali manj, poslovila iz naših krajev, kljub temu pa je do ledenih mož še kar nekaj tednov, zato je nevarnost pozebe, ki poškoduje cvetove ali zasnove plodov, velika. Na to žal nimamo vpliva.

Še vedno lahko sadimo sadno drevje ali jagodičevje, sadike pa potem redno zalivamo.

Seveda je še čas za rez sadnega drevja, najprej se lotimo marelic, breskev in češenj, potem jablan in hrušk. Porežite tudi jagodičje. Vse vrste režemo, ko pričakujemo še vsaj tri dni suhega vremena. Jagodam odstranimo zasušene liste in pecljevino. Teh nikoli ne trgamo, ker s tem vlečemo koreninski sistem proti površini. Suho listje ali nove odvečne rastlinice, ki so se razvile v rozeti, izrezujemo s sadjarskimi škarjami, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo puščenih srčkov jagod.

Ta mesec je primeren za cepljenje sadnega drevja, za katero smo cepiče pripravili že do srede februarja, ko drevo miruje. Priporočljive spomladanske tehnike cepljenja so kopulacija, angleška kopulacija in cepljenje za lub.

Pri gnojenju sadnih rastlin se ravnamo glede na njihovo rast v prejšnjih letih. Če je bila bujna, bomo gnojili manj oziroma z gnojili, ki vsebujejo manjši delež dušika, šibko rastočim pa bomo namenili obilnejše odmerke. Češnjam lahko izjemoma namenimo nekaj več dušičnega gnojila, saj ga porabijo več kot druge sadne rastline. Dušična gnojila lahko dodajamo vso pomlad do junija.

Okrasni vrt

Ko odcveto spomladi cvetoče okrasne grmovnice, kot sta forzicija in japonska kutina, jih obrežemo. Obrežemo tudi spomladansko reso, da ostane strnjene rasti. Aprila lahko na hladnejših legah še presajamo zimzelene grmovnice in iglavce.

Če želimo presaditi ali razsaditi manjše spomladanske čebulnice, naredimo to po cvetenju, kot pri drugih čebulnicah pa velja, da listja ne režemo, pač pa pustimo, da se posuši, saj se le tako lahko čebulice okrepijo.

Aprila lahko na trajnicah porežemo zadnje ostanke rasti prejšnjega leta, tiste, ki so se preveč razrasle, tudi delimo. Že ta mesec lahko trajnice sadimo, predvsem pa se dovolj zgodaj lotimo priprave gredice, ki jo želimo zasnovati na novo.

Od sezonskih cvetic lahko ta mesec na prosto že sejemo kalifornijski mak, ognjič, črniko, žametnice, oslez, enoletne make, enoletni ostrožnik, kozmeje, pajkovke, slak, kapucinke in dišeči grahor. Tla pred sejanjem zrahljamo in jih očistimo plevela, seme pa samo pritisnemo v tla z grabljami. Toploljubnih poleti cvetočih čebulnic, kot so begonije, kale in dalije, na prosto ne sadimo pred koncem meseca, lahko pa jih v zaščitenem prostoru posadimo v lonce. Maja jih bomo presadili na grede.