Vsako leto znova zapišemo, da je avgust v vrtu prelomni mesec, in ker je to za vrtičkarjeva opravila odločilno, to značilnost spet poudarjamo. Avgusta se v drevju prebudijo sokovi, zaradi katerih ga lahko spet cepimo, dan se pospešeno krajša, zato začnemo saditi čebulnice, kapusnice in motovilec, ki so rastline kratkega dne, trajnih rastlin ne smemo več gojiti z dušikom, da bi se do zime okrepile …

Sicer pa je v vrtičkarjevi zavesti ta mesec povezan s sejanjem motovilca, cepljenjem sadnega drevja in vrtnic, pripravo potaknjencev za grmovnice in pololesenele trajnice (sivka, rožmarin, žajbelj), sajenjem okrasnih čebulnic, ki bodo zacvetele že jeseni, sajenjem majskega srebrnjaka, jagod, odpiranjem jesenskih vetrnic, aster in obiranjem prvih jabolk …

Zelenjavni vrt

Avgusta spet sejemo in sadimo več vrtnin. Ne samo zato, ker se gredice pospešeno praznijo (pobrali smo česen, čebulo, krompir), pač pa tudi zaradi krajšanja dneva, ki ustreza radiču, kapusnicam,  nekaterim sortam čebule. Krajšanje dne je povezano tudi s postopnim nižanjem temperatur. Tako avgusta načrtovane setve raje prestavimo za teden, dva, tudi tri, če se temperature zraka približujejo 30 stopinjam ali jih presegajo. Vse setve nad 25 stopinj so namreč tvegane, saj seme morda sploh ne bo vzklilo. Če že sejemo, sejmo poleti solatnice vedno v senco visokih rastlin ali pa gredice zasenčimo s kako ponjavo, ki jo razpremo nad gredico.

Glavna avgustovska setev je motovilec, a je uspeh zelo odvisen od vremena. Avgusta sejani motovilec ponavadi pobiramo jeseni, poznejše jesenske setve pa so bolj namenjene prezimitvi in spomladanskemu pobiranju. Ne smemo pozabiti, da potrebuje motovilčevo seme za kalitev svetlobo, zato ga v tla le vtisnemo, vendar moramo ta ves čas vzdrževati vlažna. In: če smo motovilec semenili doma, uporabimo lansko seme, letos spomladi pobrano namreč ne bi kalilo.

Sicer pa ta mesec sejemo vrtnine s kratko rastno dobo: poletne solate, rukvico, radič tržaški solatnik, blitvo, nadzemno kolerabico, na začetku meseca še nizki fižol za stročje, konec meseca pa redkvico in špinačo. Blitva in špinača hitro rasteta, a tudi prezimita. Zato sodita hkrati v drugo skupino avgusta sejanih ali posajenih vrtnin, to je tistih, ki jih bomo pobirali pozno jeseni in spomladi. Od teh vrtnin lahko sejemo še redkev in kitajski kapus.

Še več vrtnin za pobiranje do zime ali spomladi pa avgusta sadimo. Presajamo sadike endivije, jesenskega in prezimnega radiča, poznega zelja in kolerabe, kitajskega kapusa, pa tudi prezimnih sort pora.

Če bi radi izpraznjene gredice obogatili z zelenim gnojenjem, do srede avgusta sejemo belo gorjušico, do konca meseca pa še facelijo, oljno redkev in ajdo.

Sadovnjak

Sadni vrt nas že nekaj časa razveseljuje s pridelkom. Priporočljivo je pregledovati drevesa in odstraniti morebitne nagnite ali od sonca opečene plodove, da gniloba ne okuži še drugih. Če so veje obtežene s sadeži, jih podpremo z rogovilami, da se ne bodo zlomile. Sadnih rastlin avgusta ne dognojujemo več z dušikovimi gnojili, saj bi povzročila bujno rast poganjkov, ki pa se do zime ne bi utegnili dovolj utrditi.

Če bomo na novo zasadili jagode iz domačih ali kupljenih sadik, naredimo to čimprej avgusta, saj je zaželeno, da se do zime čim globlje ukoreninijo. V malinovih nasadih moramo biti ves čas pozorni na znake malinove sušice, bolezni, ki povzroča sušenje rozg: ne samo tistih pri dvakrat rodnih malinah, ki so zgodaj poleti že dale pridelek, temveč tudi novih, ki plodove šele nastavljajo. Vse poganjke, ki so odrodili, pa tudi tiste, ki kažejo znamenja omenjene glivične bolezni, je treba čim prej odrezati do tal, odnesti iz vrta ali sežgati.

Pomembno avgustovsko opravilo v sadovnjaku je cepljenje na speče oko, pravijo sadjarji. Tehniki, ki predeta v poštev, se imenujeta ploščičasta okulacija (v prvi polovici avgusta) in T-okulacija (v drugi polovici meseca). Cepiče naberemo tik pred cepljenjem, za to opravilo pa izpustimo vroče in vetrovne dni (izsuševanje poganjkov).

Okrasni vrt

Vrtno trato še vedno kosimo nekoliko višje, torej na 4 do 5 cm, da je ne požgeta suša in sonce. Pokošene ostanke pustimo na površini, jih damo na kompost ali pa uporabimo za zastriko pri vrtninah. S setvijo in dosejevanjem trave počakajmo do konca meseca, ko bo spet več padavin, temperature pa nižje za normalen vznik in začetno rast.

Pomembno je, da trate avgusta ne gnojimo več z dušičnimi gnojili, pač pa jo bomo septembra pognojili z gnojilom z večjo vsebnostjo kalija in fosforja, ki ugodno vplivata na korenine.

V začetku meseca pohitimo s sajenjem jeseni cvetočih čebulnic, kot so štembergije, nerine  in jesenski podleski, spomladi cvetočih pa ne sadimo pred koncem avgusta. Le cesarske tulipane (mimogrede: smrdijo voluharju) lahko posadimo že sredi meseca.

Avgusta lahko delimo naslednje trajnice: bradate perunike, maslenice, trajni mak, proti koncu meseca ali septembra pa potonike. Vendar za delitev in presajanje izberemo oblačne, manj tople in brezvetrne dni, da se razdeljene in presajene trajnice ne bi izsušile. Nevarnosti izsuševanja se izognimo tudi pri nabiranju in sajenju potaknjencev, zato ju opravimo v hladnejših dneh.

Zdaj je pravi čas tudi za striženje živih meja iz iglavcev. Strižemo jih tako, da se proti vrhu zožujejo, saj na ta način spodaj ne bodo ogolele.

Avgust je idealen čas za cepljenje vrtnic. Primerne so tehnike, ki jih omenjamo pri cepljenju sadnega drevja.