Preživeli smo vročo prvo polovico poletja in nobenega zagotovila ni, da tudi avgusta ne bosta velikega dela naše pozornosti zahtevali oskrba rastlin z vodo in zaščita tal pred pregrevanjem in zbijanjem. Za vse troje je odlična rešitev zastiranje tal okrog rastlin z organskim materialom. Tudi sredi poletja ni prepozno za spoznavanje prednosti zastirke. Ta mesec že sejemo in sadimo vrtnine za pobiranje do pozne jeseni in čez zimo, načrtujemo sajenje iglastih živih mej in jesensko sajenje čebulnic in trajnic, pripravljamo podlago za setev trate, v sadovnjakih, ki jih je prizadela pozeba, pa predvsem ščitimo preostale plodove pred škodljivci, pa tudi cepimo in »na zeleno« odstranjujemo odvečne poganjke.  

Okrasni vrt

Za mnoge okrasne rastline so poletni meseci z visokimi temperaturami in neurji naporni, zato ne smemo pozabiti na redno, enakomerno zalivanje zjutraj ali zvečer in redno dognojevanje. Tako okrasnim kot drugim rastlinam v primeru toče pomagamo tako, da jih, potem ko obrežemo poškodovane dele, poškropimo z izdelki iz alg, ki vsebujejo aminokislinske in vitaminske komplekse. Enako pomoč uporabimo tudi pri poškodovanih ali drugim stresnim razmeram izpostavljenih vrtninah. Okrasne rastline na vročem poletnem soncu zalivamo z gnojilom, ki vsebuje več kalija (za krepitev) kot dušika (za rast).

Sezonske zasaditve v koritih nam bodo rastle dalj v jesen, če bomo redno odstranjevali odcvetele cvetove. V tem mesecu lahko še vedno sejemo dveletnice, če smo to naredili bolj zgodaj, pa jih lahko že presadimo na stalno mesto.

Če zelo pohitimo, lahko še posadimo čebulnice, ki bodo zacvetele jeseni (npr. ciklame), za vse spomladi cvetoče, kot so tulipani, narcise, zvončki, hrušice, spomladanski žafran, hiacinte, luki, pa s saditvijo počakajmo konec meseca. Konec poletja lahko sadimo trajnice, ki smo jih kupili v lončkih, vendar raje počakajmo, dokler najhujša vročina ne popusti (velja tudi za delitev trajnic). Na novo posajenih ne pozabimo redno zalivati.

Avgusta lahko delimo bradate perunike, maslenice, trajni mak, proti koncu meseca ali septembra pa potonike. Vendar moramo biti pripravljeni, da bodo slednje morda ponovno cvetele šele čez dve leti, saj so silno občutljive na presajanje. Sadimo lahko tudi žive meje iz iz glavcev in okrasne iglavce. Še vedno obrezujemo žive meje.

Avgusta cepimo vrtnice, zanje sta primerni tehniki ploščičasta okulacija in T-okulkacija, ki se uporavljata tudi v sadjarstvu. Postopek je zelo podoben, razlikuje se le mesto na podlagi, kjer cepimo vrtnico. Vzgojitelji sadik rožnih grmov podlage najpogosteje cepijo na koreninskem vratu, vsaj nekaj centimetrov pod zemljo, da bi bili poganjki, ki bi zrasli iz cepljenega mesta, žlahtni. Seveda lahko cepič na podlago vstavimo tudi više, vendar bomo morali vse poganjke, ki bodo odgnali na »steblu« pod cepljenim mestom, sproti odstranjevati, saj bodo imeli lastnosti podlage (divjaki).

V času visokih poletnih temperatur moramo posebno skrb posvetiti vrtni trati. Če ni padavin, jo moramo zalivati v večernem času, zadostuje obilno dvakrat tedensko, kosimo pa jo na višino okrog 5 cm, da ne bi porezanih bilk požgalo sonce. Od konca avgusta do srede oktobra, če bo jesen topla, bomo lahko trato posejali na novo, je pa priporočljivo podlago pripraviti nekaj tednov prej. Ni pomembno samo, da se na novo nasuta ali prekopana zemlja usede, temveč bodo v tem času tudi pognali pleveli, ki jih bomo lahko pred setvijo populili.

Zelenjavni vrt

Na zelenjavnem vrtu avgusta sejemo in sadimo rastline, ki jih bomo pobirali pozno jeseni in spomladi (slednje so tiste, ki prezimijo), poleg njih pa sejemo tudi vrtnine s kratko rastno dobo, kot so poletne solate, tržaški solatnik, rukola, blitva in nadzemna kolerabica. V začetku meseca še vedno lahko posejemo nizek fižol, avgustovski korenček bo naredil korene oktobra, če se bo proti koncu avgusta ohladilo, lahko posejemo tudi špinačo in redkvice, ki bodo kmalu dale pridelek. Moramo pa upoštevati, da ne marajo vročine. Za setev zimskih solat je še prezgodaj, saj rastline najbolje prezimijo, ko so še majhne, v fazi z le nekaj listi.

Glavne avgustovske setve v slovenskih vrtovih pa že po tradiciji predstavlja motovilec. Avgusta posejanega bomo lahko pobirali jeseni, medtem ko so jesenske setve bolj namenjene zgodnjepomladnemu uživanju. Vendar so avgustovske setve motovilca zelo odvisne od vremenskih razmer, predvsem od temperatur, saj seme ne mara vročine nad 25 stopinj Celzija. Prav zaradi nje marsikatera avgustovska setev motovilca ne uspe. Nad 25 stopinj Celzija bo kalil le v globoki senci višjih rastlin, pa tudi sicer ga do konca avgusta senčimo, tla morajo biti do kalitve vseskozi vlažna, semena pa ne smemo pokriti z zemljo, temveč ga vanjo samo vtisniti, saj za kaljenje potrebuje svetlobo.

Druge vrtnine, ki jih lahko sejemo avgusta, so poleg naštetih še rdeča pesa, črna redkev in kitajski kapus.

Veliko možnosti, da spet napolnimo gredice, s katerih smo do avgusta že pobrali pridelek, pa nam daje sajenje sadik. Presajamo sadike endivije, jesenskega in prezimnega radiča, poznega zelja in kolerabe, kitajskega kapusa, pa tudi prezimnih sort pora.

Priporočljivo je, da vsako leto vsaj del izpraznjenih gredic posejemo z rastlinami za zeleno gnojenje, katerih zeleno maso ali pomrznjene dele bomo pozneje vkopali v tla. Njihova funkcija pa ni le »hranjenje tal«, pač pa mnoge s svojimi izločki odvračajo škodljivce in plevele, z močnimi koreninami pa rahljajo zemljo. Do srede avgusta lahko posejemo belo gorjušico, do konca meseca pa še facelijo, oljno redkev in ajdo.

Še opozorilo glede polžev: konec poletja bodo začeli v zemljo in druge vlažne kotičke po vrtu odlagati jajčeca, iz katerih se bo spomladi izlegla nova generacija, zato jih pridno pobirajmo.

Sadovnjak

Letošnje poletje je v marsikaterem sadovnjaku drugačno kot običajno. Poznopomladanska pozeba je ponekod pobrala večino sadne letine, tam kjer se je je del ohranil, pa je sadje še bolj kot sicer izpostavljeno žuželkam in lačnim pticam. Da bi zaščitili hruške, jabolka in morebiti pozne breskve, zaščitimo manjše krošnje z mrežo proti pticam, vanje pa namestimo tudi pasti za sršene in ose, ki plodove poškodujejo, potem pa ti začno gniti. Učinkovite pasti so odprte ali naluknjane plastične steklenice, v katere, kot svetujejo sadjarji, nalijemo malo piva ali drugo alkoholno mešanico, ne pa sladke tekočine. V sladko tekočino bi se namreč ulovile tudi čebele. Steklenice obesimo tako visoko, da jih lahko spraznimo in potem ponovno namestimo.

Še pomembnejše poletno opravilo kot običajno je letos zelena rez oz. redčenje odvečnih mladih poganjkov na sadnem drevju. Posebej drevesa brez plodov poženejo veliko navpičnih bohotivk, del teh med junijem in avgustom izrežemo do osnove. Na ta način lahko poleti odstranimo največ do četrtino, izjemoma tretjino vseh navpičnih ali v krošnjo rastočih poganjkov, vendar ne vseh naenkrat, temveč v dveh mesecih štirikrat ali petkrat po malem. Če teh poganjkov do avgusta nismo izrezovali, ta mesec tudi ne bomo mogli nadomestiti vsega, izrežemo pa jih lahko del.

Avgust je ponovno primeren čas za cepljenje sadnih vrst. Pravimo mu cepljenje na speče oko, pri katerem cepiče narežemo tik pred cepljenjem, vendar ne s prehitro zraslih navpičnih poganjkov. Primerni tehniki sta ploščicasta okulacija (v prvi polovici avgusta) in T-okulacija (v drugi polovici meseca). Poletno cepljenje pride v poštev predvsem za vzgojo novih sadik, in sicer za podlage s premerom do 12 milimetrov.

Še vedno je pravšnji čas, da razredčimo poganjke v grmu malin in robid oz. pri dvakrat rodnih malinah porežemo poganjke, ki so že odrodili. Če so rozge obolele, ne čakamo, da listi porumenijo, temveč jih izrežemo takoj, tudi če še nosijo plodove, in les zakurimo. Najpogosteje jih napade malinova sušica, katere očiten znak so temne lise na rozgah in bledeči listi. Če so letošnje rozge, ki so iz zemlje pognale spomladi, pregoste, jih razredčimo na razdaljo od 8 do 12 cm. Pri robidah puščamo na grm le pet rozg, njihove vrhove redno prikrajšujemo, režemo tudi stranske poganjke na dva ali tri brste. Če tega ne počnemo, se kmalu srečamo tudi z večmetrskimi poganjki.

Za nov nasad jagod sadimo zelene sadike, ki jih poleti najpogosteje dobimo v trgovinah, in vzgojene doma iz živic. To je priporočljivo narediti do srede meseca, da bi se do zime dobro ukoreninile.