Tako kot vsak mesec vam tudi v setvenem koledarju za letošnji avgust prinašamo priporočila za vrtna opravila, ki so vezana na ta mesec ali drugo polovico poletja. Glede na neizprosno vreme zadnjih dveh mesecev pa vam svetujemo, da se s setvami in sajenjem občutljivih rastlin prilagodite, jih po potrebi odložite na poznejši čas ali pa rastline zavarujete pred sušo in pripeko, saj ni mogoče predvideti, kako bosta še pestili vrtove. Senčenje in zastiranje tal proti izsuševanju bosta tako nujna zlasti pri vrtninah, pri katerih daljše odlašanje ni mogoče. Avgust je namreč čas, ko na zelenjavnem vrtu poskrbimo za jesenski in zimski pridelek.

Zelenjavni vrt

Po vrtnarskem koledarju je avgusta čas za setev nekaterih solatnic, korenovk in drugih vrtnin, a se moramo prilagoditi vremenu. Ker v vročini setve pogosto propadejo, ni mogoče z glavo skozi zid – treba je počakati, da vročina mine, ali posaditi sadike, če se vseeno odločimo za setve, pa je nujno poskrbeti za senčenje in tudi večkrat dnevno preverit, ali so tla dovolj vlažna.

Setve: Avgusta je prst na osončeni gredi lahko tako razgreta, da njena temperatura  presega 30˚C, ko seme slabo ali pa sploh ne kali, zato je treba setve senčiti s kopreno ali več slojev mreže, ki sta na opori dvignjeni vsaj eno ped nad tlemi. Znižali bosta temperaturo in upočasnili izhlapevanje. Druga možnost je, da sejemo v senco visokih rastlin, kot so koruza, visoki fižol in paradižnik. Bližina zastirke bo prav tako nekoliko ohladila tla in zadrževala vlago.  

Sajenje: Tudi s sajenjem sadik počakajmo na čas, ko vročina za nekaj dni popusti. Na gredi za sadike naredimo jamice, ki jih najprej zalijemo, posadimo sadike in na koncu zalijemo še vso gredico. Na presajanje so bolj odporne sadike s koreninsko grudo kot puljene sadike. Takoj po sajenju tla okrog rastlin zakrijemo z zastirko iz trave, slame, rastlinskih ostankov, porezanih trajnic ipd. Pomembno je, da sadike redno zalivamo, saj je neenakomerna oskrba z vodo zanje stres, ki pospešuje uhajanje v cvet. Tudi sadike lahko senčimo, kot smo zgoraj opisali pri setvah (»strešica« naj ne sega do tal, da je pod njo zračno).

PREBERITE ŠE: POLETI BO ŠE ČAS ZA SETVE – A POČAKAJTE, DA VROČINA MINE

Od solatnic na začetku avgusta sejemo še poletne sorte solate in jesenske sorte radiča, še ves mesec pa radič za rezanje, rukolo in berivko. Če se odločimo za avgustovsko setev motovilca, ga nujno senčimo. Od kapusnic ponovno sejemo tudi zgodnje sorte zelja, prav na začetku meseca še kitajski kupus, do srede meseca pa tudi nadzemno kolerabico. Sejemo tudi repo in črno redkev, okrogli korenček sorte pariški, ki hitro da pridelek, čisto na začetku meseca še nizki fižol, od srede meseca naprej pa grah in špinačo.

Avgusta sadimo sadike endivije, jesenskega in prezimnega radiča, poznega zelja in kolerabe, kitajskega kapusa, sladkega komarčka, pa tudi prezimnih sort pora. Ponovno lahko posadimo tudi ljubljansko ledenko.

Sadovnjak

Poletno delo v sadovnjaku ni samo obiranje pridelka. Če po povešenem listju vidimo, da drevesa in grmi trpijo sušo, jim namenimo nekaj veder vode, seveda če razpolagamo z deževnico ali nam uporabe pitne vode ne preprečujejo omejitve zaradi pomanjkanja. Ne pozabimo zalivati mladih sadik sadnega drevja, jagodičevja in aktinidije, saj še nimajo globokih korenin, tudi pri njih okoli debla namestimo organsko zastirko.

Priporočljivo je pregledovati drevesa in odstraniti morebitne nagnite ali od sonca opečene plodove, da gniloba ne okuži še drugih. Če so veje obtežene s sadeži, jih podpremo z rogovilami, da se ne bi zlomile. Sadnih rastlin avgusta ne dognojujemo več z dušikovimi gnojili, saj bi povzročili bujno rast poganjkov, ki pa se do zime ne bi utegnili dovolj utrditi.

Če bomo na novo zasadili jagode iz domačih ali kupljenih sadik, naredimo to čimprej avgusta, saj je zaželeno, da se do zime čim globlje ukoreninijo. Tudi jagode bodo hvaležne za zastirko. V malinovih nasadih moramo biti pozorni na znake malinove sušice, ki povzroča sušenje rozg: ne samo tistih pri dvakrat rodnih malinah, ki so zgodaj poleti že dale pridelek, temveč tudi novih, ki plodove šele nastavljajo. Vse poganjke, ki so odrodili, pa tudi tiste, ki kažejo znamenja omenjene glivične bolezni, je treba čim prej odrezati do tal, odnesti iz vrta ali sežgati.

Pomembno avgustovsko opravilo v sadovnjaku je cepljenje – na speče oko, pravijo sadjarji. Tehniki, ki predeta v poštev, se imenujeta ploščičasta okulacija (v prvi polovici avgusta) in T-okulacija (v drugi polovici meseca). Cepiče naberemo tik pred cepljenjem, seveda pa pri tem opravilu izpustimo vroče in vetrovne dni (izsuševanje poganjkov).

PREBERITE ŠE: NAČIN CEPLJENJA DREVES ZA DRUGO POLOVICO AVGUSTA

Okrasni vrt

Čas, ki je primeren za cepljenje sadnega drevja, je dober tudi za cepljenje vrtnic. Primerna sta enaka načina kot za sadno drevje. Konec meseca potikamo sveže potaknjence trajnic, prikrajšujemo poganjke sivke, sicer pa že lahko delimo tiste trajnice, ki so odcvetele, in rabarbaro. Poletna delitev je najboljša možnost za razsajanje bradatih perunik. Avgusta presajamo na gredice dvoletne cvetice, ki smo jih vzgojili s setvijo, še vedno pa jih lahko tudi zasejemo. Naberemo tudi dozorelo seme cvetic.

Konec avgusta začnemo saditi tulipane, narcise in druge pomladi cvetoče okrasne čebulnice, če nameravamo čebulice dokupiti, pa se čim prej podajmo v vrtne trgovine, dokler izbira še ni zdesetkana. Marsikdo s saditvijo čaka pozno v jesen, da bi na gredicah odcvetele enoletne rastline. Če čebulice sadimo v plastične košare, jih lahko vanje posadimo tudi prej in jih, naložene drugo na drugo, postavimo nekam na senčno mesto vrta in po potrebi zalijemo. Tako se bodo korenine do sajenja že vrasle v prst.

Više cvetočim astram, dalijam in jesenskim vetrnicam v tem času naredimo oporo, avgusta še zadnjič obrežemo živo mejo iz drobnolistnih listavcev in porežemo tisto iz iglavcev. Proti koncu meseca, bo čas primeren za sajenje iglavcev, bodisi samostojno rastočih ali v živi meji.

Ko vročina pade, trato spet kosimo na običajno višino, seveda pa je ne gnojimo več z dušikovimi gnojili.