Zaradi decembrskih dni, ki nam čedalje bolj pičlo odmerjajo dnevno svetlobo, se nam zdi, da je vrtne sezone konec, in resda bo s prvim snegom za večino rastlin prišel čas počitka. Vsaj zimzelenim okrasnim rastlinam pa moramo vseeno posvetiti nekaj pozornosti, da bodo v dobri kondiciji pričakale pomlad. Ne pozabimo na rastline v stanovanju, za katere je ogrevalna sezona najobčutljivejši čas, polepšajmo si praznike z zeleno setvijo na okenski polici in naredimo osebno vrtnarsko inventuro, ki nam bo spomladi olajšala vstop v novo sezono.

Sadovnjak

Da nas večja pošiljka snega ne bi presenetila, redno pregledujemo oporo mladih drevesc in otresamo sneg z njihovih vej, posebej če je na njih še kaj listja. Kjer se je novembra dolgo obdržalo v krošnjah, lahko sadjarji, ki neradi izpustijo jesensko preventivno škropljenje, to še vedno opravijo. Počakajo naj, da prvi decembrski teden s sneženjem in nizkimi temperaturami mine, ob otoplitvi, ko se bo drevje posušilo, pa naj ga poškropijo z bakrovim škropivom, ki je dovoljeno v ekološkem sadjarstvu in v manjših količinah naprodaj tudi tistim brez izkaznice o opravljenem izobraževanju o FFS. Škropijo naj sredi toplejšega dne, obvezno pri temperaturah nad ničlo, saj bi v nasprotnem primeru škropivo v šobi zamrznilo. Še vedno je tudi čas za dognojevanje dreves z mineralnim gnojilom z večjo vsebnostjo kalija in fosforja. Pred sneženjem ali dežjem ga lahko posujejo kar po kolobarju okrog debla.

Dobro je poskrbeti tudi za zaščito mladih sadik občutljivejših sadnih vrst (aktinidije, kakija, fige ali trte) pred mrazom, obnese se debela zastirka organskega materiala in ovijanje spodnjega dela rastlin s koruznico, smrečjem ali nekaj plastmi koprene. Debla mladih dreves v sadovnjaku, do katerega ima dostop divjad, zaščitimo s plastično ali kovinsko mrežo, ovito okoli količkov. Mreža naj ne bo prenizka, saj gredo srnjadi v slast tudi mladi stranjski poganjki!

Za začetek decembra nam sicer napovedujejo padavine, če bi bilo nadaljevanje suho, pa občasno zalijemo pred kratkim posajena drevesca. To naredimo sredi dneva, ko se tla vsaj nekoliko odtajajo.

Okrasni vrt

Tudi v okrasnem vrtu poskrbimo za zaščito občutljivejših rastlin pred mrazom. Tla okoli vrtnic ter toplotno občutljivejših trajnic in grmovnic zaščitimo z debelo plastjo zastirke ali komposta, lahko jih tudi nekoliko više osujemo, lonce z okrasnimi rastlinami pa ovijemo s kokosovo ali polsteno zaščito, da bo zemlja okoli korenin pozneje zmrzovala.

Gredic s trajnicami nam ni treba povsem »počistiti«, saj pri nekaterih gostejši šopi suhih listov (npr. pri okrasnih travah, perunikah …) in poganjkov služijo kot zastirka, ostanki drugih (kot so ploščati cvetovi hermelik, rmanov in klasje višjih trav) pa predstavljajo lep pomrznjeni ali zasneženi okras.

Ob obilnejšem sneženju otresajmo žive meje ter krošnje zimzelenih grmovnic in iglavcev, da se ne bi deformirale. Prav zimzelenim rastlinam na prostem pozimi posvečamo posebno pozornost. Če je zima suha ali so tla brez snega dalj časa zamrznjena, lahko namreč propadejo zaradi zimske suše. Izpostavljene so ji predvsem mlade rastline, ki še nimajo razvejenega koreninskega sistema, ali rastline v okrasnih koritih, posodah ali pod nadstreški. Zaradi izhlapevanja preko listov in iglic, predvsem ko se nekoliko ogreje in poleg tega še piha, tudi pozimi potrebujejo vodo, zaradi česar jih moramo od časa do časa zaliti. Zalivamo po malem, sredi toplejših dni, ko se zemlja odtaja, pri čemer zalijemo samo tla, nikoli poganjkov, listov ali iglic.

Če si želimo okras pred vhodnimi vrati ali na balkonu, ki bo kljuboval zimi, so dobra izbira samostojne cvetoče zasaditve ali njihove kombinacije z zimzelenimi grmički, ki se ponašajo z barvitimi cvetnimi popki ali plodovi: teloh, mačehe, spomladanska resa, skimije, golterije, bršljan ...

V bivalne prostore si praznično vzdušje lahko vnesemo s setvijo božičnega žita ali, prav nič tradicionalno, kar s poganjki bučnih, sončničnih semen ali mikrozelenjave. Tako te kot odrezane smrečice ali praznični iglavci v loncih pa nam bodo dalj časa v veselje, če jih bomo imeli v svetlem in čim manj toplem prostoru.  

Zelenjavni vrt

Vrtnine, ki smo jih doslej še pustili na gredicah, pobiramo glede na vremenske razmere. Korenovke lahko ostanejo na vrtu, dokler tla ne zmrznejo. Pred tem jih poberemo in shranimo v posodi s peskom ali v zasipu, ki ga uredimo v topli gredi. Nekatere vrtnine pa uspevajo kar pod snežno odejo, na primer brstični in glavnati ohrovt. Najboljši okus imata, če ju pustimo malo premrzniti. Skoraj do pomladi zdrži tudi zimski por.

Motovilca, prezimnih radičev in zimske solate nam ni treba pokrivati, slednja lahko pred sneženjem nekoliko osujemo z zemljo, kar bo pripomoglo, da bosta zgodaj spomladi prej začela delati glavice. Poznojesenske sorte radiča, ki smo jih zavarovali s tunelom, pa režemo in porabimo sproti, korenine pa presadimo v zaboj z zemljo, ki ga postavimo v prostor, kjer ne zmrzuje, in kmalu bomo lahko rezali novo mlado rast. 

Če smo del vrtnin zaščitili s PVC-tuneli, bomo morali z njih redno odstranjevati sneg, sredi toplejših dni pa tudi zračiti.